Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

trot

Brinove jagode

Brin je zimzeleni grm oz. navadno grmičasta ali plazeče se razraščena rastlina, ki ima lahko tudi drevesasto obliko.

Največkrat je nizek bodeč grm, ki zraste do 3 metre visoko in ima srebrno zelene iglice. V prehrani uporabljamo plodove in mlade poganjke. Prvo leto je plod zelenkaste barve in neprijetnega okusa, v drugem ali tretjem letu, ko dozori, pa je temno modre barve. Jagode so kratkopecljate, okrogle oblike in imajo premer 4-9 milimetrov. Uporabljamo lahko sveže ali posušene jagode. Pred uporabo jih lahko stisnemo, da spustijo eterična olja in pridobijo značilen poln okus. Imajo plemenit okus, ki spominja na smolo iglavcev. Je nekoliko pikanten in sladko-grenek. Navadni brin je razširjen po vsej Evropi. Pri nas ga najdemo povsod, tako na Primorskem kot v Prekmurju, predvsem na kamnitih pobočjih. Ker je v naravi tako razširjen, ga ni treba posebej gojiti, saj lahko jagode ali mlade poganjke naberemo kar v naravi. Sveže zrele jagode lahko za daljše shranjevanje zamrznemo ali pa jih posušimo na soncu. Posušene se v dobro zaprti posodi ohranijo več mesecev. Posušene pa lahko tudi kupimo skoraj v vsaki prodajalni, so zelo krhke in se hitro zdrobijo, zato pazimo, da so res suhe in nepoškodovane. Z brinovimi jagodami začinjamo divjačino, divjo perutnino, pečenke, kislo zelje, ribje juhe in marinade. Dodajamo jih mesnim jedem in omakam. Z zdrobljenimi jagodami natremo meso, cele pa uporabimo v kvašah, omakah in kuhanih jedeh. Mlete brinove jagode dodajamo mešanicam začimb za pripravo določenih vrst klobas. Podajo pa se tudi nekaterim sladkim jedem, predvsem čokoladi in limonam. Največji porabnik brinovih jagod pa je industrija žganih pijač, saj so le-te zelo primerne za tovrstno proizvodnjo. Iz njih izdelujejo brinovec, klekovačo, angleški gin ...

File jelena v omaki z brinovimi jagodami in balzamičnim kisom
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg jelenovega fileja, 10 brinovih jagod, 1 žlico olja, 1 žlico masla, pol žlice moke, 2 dl mesne juhe, 2 žlici najboljšega balzamičnega kisa, sol in sveže mlet poper.
Jelenove fileje natrite s soljo in poprom ter jih povaljajte v drobno zdrobljenih brinovih jagodah. Na vročem olju jih z vseh strani opecite, dodajte maslo in moko, ju malo popražite in zalijte z mesno juho ter balzamičnim kisom. Na močnem ognju dušite toliko časa, da se omaka zgosti, meso vzemite iz omake in ga narežite na rezine. Rezine mesa zložite na krožnik, jih prelijte z omako in postrezite s pirejem iz bučk in krompirja.

Čokoladna pena z brinovimi jagodami
Potrebujemo: 3 jajca, 2 žlici sladkorja, 15 dag jedilne čokolade, 1 žlico konjaka, 5 dag masla, 2 dl sladke smetane in 10 brinovih jagod.
Čokolado stopite in ji primešajte stopljeno maslo in konjak. Rumenjake stepite skupaj z eno žlico sladkorja. Iz beljakov napravite trd sneg in mu vtepite preostalo žlico sladkorja. Čokoladni masi primešajte stepeno smetano, zdrobljene brinove jagode in stepene rumenjake. Nazadnje na rahlo vmešajte še sneg iz beljakov in postavite za nekaj ur v hladilnik. Iz tako pripravljene pene naredite žličnike in jih postrezite s stepeno smetano.

Limonin sorbet z brinovimi jagodami
Za 4 osebe potrebujemo: 15 dag sladkorja, 2,5 dl vode, 1,5 dl sveže stisnjenega limoninega soka, nastrgano lupino ene limone, 10 strtih brinovih jagod in 1 jajčni beljak.
Iz sladkorja in vode skuhajte sirup in ga ohladite. Dodajte limonin sok, lupino, brinove jagode in sneg iz beljaka. Tako pripravljeno zmes v strojčku za pripravo sladoleda ali v ploskem modelu med občasnim mešanjem pustite zmrzniti v zamrzovalniku. Postrezite v širokem kozarcu in okrasite z rezinami limone.
_________________
www.google.si

trot

Sezam

Sezam je starodavna gojena kultura, katere zgodovina sega vsaj dve stoletji pred naše štetje, v izvirni obliki izhaja iz centralne Afrike, predstavlja pa eno najstarejših gojenih kultur tako v Afriki kot Indiji.

Že vsaj dve tisočletji to rastlino gojijo med rekama Evfratom in Tigrisom, zelo hitro pa se je razširila na mediteranske dežele, Kitajsko in Japonsko. Sezam predstavlja skupno ime za kakšnih 15 rastlinskih vrst in ko rastline porežejo ter posušijo, se kapsule semen odprejo in semena zlahka izpadejo kar s tresenjem rastline. Različne zvrsti imajo lahko bledo rumena ali bela, rdeča, rjava ali črna semena. Najpogostejša so rumenkasto bela, vsa so majhna, precej mehka, sploščena in v obrisu jajčasta, z lesketajočo se, voskasto površino. Sezamova semena niso močno aromatična in imajo le nežen orehast vonj. Podoben je tudi njihov okus, ki pa postane veliko bolj intenziven, če semena popražimo ali zmeljemo v moko. V veleblagovnicah so ponavadi naprodaj le bela sezamova semena, medtem ko v specializiranih trgovinah z vzhodnjaško hrano dobimo tudi druga. Semena je potrebno hraniti v tesno zaprti posodi in jih prepražiti šele tik pred uporabo ali pa celo med njo. V prodaji je možno kupiti tudi sezamovo olje, ki se uporablja podobno kot bučno in sezamovo kašo (tahini), ki se uporablja za pomakanje in kot osnova nekaterih vzhodnjaških omak. Iz semen lahko zamešamo pesto, zavijemo potico, jih zmeljemo za solatno polivko jih zamesimo v kruh in vmešamo v testo za pecivo, pripravimo s kosmiči za zajtrk in še in še.
Telečji krpačo s sezamom
Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag skrbno očiščenega telečjega fileja, 1 strok česna, 2 žlici nastrganega parmezana, 4 žličke sezamovih semen, 3 žlice limoninega soka, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, sol in sveže mlet poper.
Telečji file zavijte v prozorno folijo in ga dajte za dve uri v zamrzovalnik, da ga boste lahko lepo na tanko rezali. Meso narežite z ostrim nožem ali strojem na tanke rezine in jih nalagajte eno poleg druge. Mesne rezine solite in popoprajte, posujte s sesekljanim česnom, parmezanom in prepraženim sezamom. Oljčno olje zmešajte z limoninim sokom in s tem pokapajte meso ter takoj postrezite.

Široki rezanci z bučkami in sezamom
Za 4 osebe potrebujemo: 5 žlic oljčnega olja, 5 majhnih bučk skupaj s cvetovi, 3 sesekljane stroke česna, 2 žlici sezamovih semen, 1 dl mesne juhe, 0,5 dl sladke smetane, sol, sveže mlet poper in 40 dag širokih rezancev.
V večji posodi na oljčnem olju prepražite na kocke narezane bučke skupaj s cvetovi. Dodajte sesekljan česen, sezamova semena ter zalijte z mesno juho in sladko smetano. Začinite s soljo in poprom ter dobro prevrite. Primešajte skuhane in odcejene široke rezance, dobro premešajte, prevrite in postrezite z naribanim parmezanom. Lahko pa jih ponudite tudi kot prilogo k pečenemu mesu ali k ribam.

Popečena polenta s sezamom, paradižnikom in parmezanom
Za 5 oseb potrebujemo: 7 dl mesne juhe ali vode, 17 dag koruznega zdroba, 2 žlici sesekljanega svežega žajblja, 1 žlico oljčnega olja, 3 žlice sezamovih semen, 2 paradižnika, 10 dag parmezana, sol, sveže mleti poper.
V posodi zavrite juho in vanjo vmešajte koruzni zdrob. Na zmerni temperaturi mešajte še pet minut, dokler ne začne zmes odstopati od posode. Primešajte žajbelj, solite in popoprajte po okusu in preložite v z oljčnim oljem namaščen in s prepraženimi sezamovimi semeni obsut podolgovat pekač, velik 15x30 centimetrov, poravnajte ter pustite, da se ohladi. Ohlajeno polento narežite na 15 rezin in jih razprostrite po večjem pekaču. Na vsako polento položite rezino paradižnika, jo posolite, potresite z nastrganim parmezanom in postavite za 15 minut v na 190 stopinj Celzija ogreto pečico, da zlato porjavi. Ponudite vroče s kislo smetano.

Piščančji medaljončki s sezamom
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg piščančjega fileja brez kosti, 5 žlic sezamovih semen, olje, sol in sveže mlet poper.
Piščančji file narežite na medaljončke, jih solite ter popoprajte in povaljajte v sezamovih semenih. Specite jih v ponvi z veliko olja in na majhnem ognju, da se sezam ne zažge, ker bo postal grenak. Pečene medaljončke zlagajte na krožnike in postrezite z zelenjavnim ali krompirjevim pirejem.
_________________
www.google.si

trot

Konopljina semena

Minilo je že kar nekaj časa, odkar tudi pri nas legalno prodajajo nekatere izdelke iz konoplje. Tu gre seveda za nedolžno industrijsko konopljo, ki jo upravičeno imenujemo tudi jedilna konoplja.

Uradna panika z nasadi te nedolžne konoplje se menda umirja, zato se lahko bolj brezskrbno ozremo po poljih postavnih rastlin, ki dajejo prehransko bogata semena in čvrsta vlakna. V semenih, pa naj bodo industrijske ali katerekoli konoplje, psihoaktivnih sestavin k sreči – ali žal, odvisno od zornega kota posameznika – ni. Lahko jih uporabljamo brez vsakršnih skrbi, konoplja ima namreč poleg tega, da je primerna za zakajanje, še številne druge pozitivne lastnosti, znane skozi tako rekoč vso človeško zgodovino in je ena najstarejših rastlin, njeno latinsko ime pa pomeni "koristna konoplja". Je nadvse odporna proti škodljivcem, zato jo je mogoče gojiti brez pesticidov; zaradi odpornosti pa tudi ni nobene potrebe po genskem spreminjanju rastline. Za prehrano se uporabljajo semena, pa naj bodo cela, oluščena ali pražena, in izdelki iz semen, kot so olje, moka, testenine, müsliji in čaji. V prodaji jih dobimo v raznih manjših trgovinah z eksotično, zdravo ali vegetarijansko prehrano in v enem od hipermarketov. Semena so uporabna podobno kot sončnična semena in pistacije, vendar jih lahko uporabimo enako kot orehe, če o načinih uporabe kot pri lešnikih, mandeljnih in drugih podobnih oreških niti ne govorimo. Torej zamešamo pesto, zavijemo potico, jih zmeljemo za solatno polivko oziroma zanjo uporabimo konopljino olje, jih zamesimo v kruh in vmešamo v testo za pecivo, napravimo sladoled ali ga le prelijemo s konopljinim oljem in še in še. Opozoriti je le treba, da konopljino olje pri segrevanju postane grenko in ga je bolje uporabljati za hladne jedi.
Puranja pašteta s konopljinimi semeni
Potrebujemo: 40 dag puranjih prsi, 1 večjo čebulo, 3 žlice olja, 3 stroke česna, 1 žličko sesekljanega žajblja, 2 žlici konjaka, 5 dag masla, 3 žlice oluščenih konopljinih semen, sol in sveže mleti poper.
Puranje prsi narežite na trakove in jih skupaj z na kocke narezano čebulo pražite na olju. Ko meso ni več krvavo, dodajte strt česen, žajbelj, konjak, maslo in solite ter popoprajte po okusu. Zalijte z 1 dl vode in dušite še 10 minut. Tako pripravljeno meso še vročo zmeljite v multipraktiku skupaj s konopljinimi semeni, stresite v primerno posodo in ohladite. Ohlajeno pašteto postrezite v obliki žličnika skupaj s poljubno okisano zelenjavo.

Porova juha s konopljo
Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag pora, 25 dag krompirja, 1,2 l mesne juhe ali vode, 2 žlici olja, 1 žlico konopljine moke, 1 strt strok česna, 1 dl sladke smetane, sol, sveže mlet poper in 2 žlici oluščenih konopljinih semen.
Na olju prepražite očiščen in na kolobarje narezan por ter na kocke narezan očiščen krompir. Pomokajte, zalijte z juho, začinite in kuhajte, da se por in krompir zmehčata. Nazadnje zalijte še s sladko smetano, prevrite in postrezite s konopljinimi semeni.

Pečen mladi sir s konopljinimi semeni
Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag mladega ovčjega ali kozjega sira za peko, 5 žlic grobo zmletih konopljinih semen, 1 bučko, oljčno olje, sol in sveže mlet poper.
Sir narežite na osem rezin in vsako rezino posebej povaljajte v konopljinih semenih ter jo ovijte v soljeno in popoprano vzdolžno rezino bučke. V ponvi segrejte oljčno olje in na njem z obeh strani specite v bučko ovit mladi sir. Ko je pečen, ga naložite na krožnike in takoj postrezite.

Telečji medaljončki s sezamom
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg telečje ribice, 5 žlic konopljinih semen, olje, sol in sveže mlet poper.
Telečji file narežite na medaljončke, jih solite ter popoprajte in povaljajte v konopljinih semenih. Specite jih v ponvi z veliko olja in na majhnem ognju, da se semena ne zažgejo, ker bodo postala grenka. Pečene medaljončke zlagajte na krožnike in postrezite z zelenjavnim ali krompirjevim pirejem.
_________________
www.google.si

trot

Vanilja

Cvet vanilije

Vanilja velja za kraljico začimb, stroki so pravzaprav plodovi trajne srednjeameriške vzpenjavke iz družine orhidej. Ima črnorjave stroke, ki so dolgi do 30 centimetrov in izredno prijeten vonj ter sladkoben okus.

Ne vedo, kdaj natančno so vaniljeve plodove začeli fermentirati, sušiti in uporabljati za začimbo, v izkopaninah pa so našli dokaze o tem, da so azteška plemena že poznala domiselne načine fermentiranja strokom podobnih vaniljevih plodov in da so iz njih pridobivali kristale vanilje. Ko so Španci zavojevali Mehiko, so si Azteki z vaniljo že dolgo dišavili vročo čokolado, danes pa je ta navada razširjena po vsem svetu. Ker je vanilja takoj za žafranom druga najdražja začimba, se na trgu pojavljajo številni kemični nadomestki in ponaredki. Sintetično vaniljo lahko prepoznamo po ostri aromi in pekočem priokusu, ki ga takoj začutimo na jeziku. Najbolj cenjeni so prožni in žilavi, temno rjavi stroki, pokriti z drobnimi aromatičnimi kristalčki. Najboljša vanilja prihaja iz mehiške države Veracruz. Vaniljo pa gojijo tudi na Madagaskarju, v Srednji Ameriki … Specializirane trgovine z začimbami imajo praviloma kakovostnejšo vaniljo kot veleblagovnice. Vaniljine stroke hranimo v temni in tesno zaprti posodi, kjer ohranijo vonj in okus do dve leti. Pri kupovanju vaniljevega ekstrakta je vedno treba izbirati stekleničke z oznako "naravni vaniljev ekstrakt" in podatkom o koncentraciji alkohola navadno je v ekstraktu približno do 35 odstotkov alkohola. Poleg vaniljevih strokov je v uporabi tudi vanilin sladkor. Naredimo ga tako, da v sladkor zakopljemo vaniljev strok in ga tam pustimo, da odda dišavo sladkorju. S celimi ali razcepljenimi plodovi največkrat začinjamo jajčne in druge sladke kreme ter sladolede. Z vaniljo še vedno odišavljamo čokolado in izboljšujemo okus čajev in kave. Prilega se tudi piščančjemu mesu, morskim sadežem (predvsem jastogu in školjkam), v Mehiki pa jo dodajajo tudi fižolovim jedem. Kadar strok vanilje leži na pultu kot hindujska vrv ali pa plava v skodelici kave, s svojo aromo daje prostoru nekakšno veličino. Vendar pa umetno vaniljino aromo z vonjem po zdravilih uporabljamo že tako dolgo, da nam začenja umetna celo bolj ugajati, in smo vedno bolj zadovoljni, če jemo opise jedilnikov namesto hrane same, in se nam niti ne sanja, kakšen je okus in vonj pravega vaniljevega izvlečka.
Piščančja bedra z breskvami in vanilijo
Za 5 oseb potrebujemo: 5 piščančjih beder, 3 žlice olja koruznih kalčkov, 3 breskve, 1 žlico moke, 1 strok vanilje, sol in sveže mlet beli poper.
Piščančja bedra natrite s soljo in poprom. V posodi segrejte olje, na njem z vseh strani zapecite bedra, nato pa jih preložite na krožnik. Na preostalem olju popecite še na petine narezane, oprane breskve, jih potresite z žlico moke, premešajte in zalijte s 3 dl kokošje juhe ali vode. Omako začinite s soljo in razpolovljenim strokom vanilje, vanjo dajte piščančja bedra ter vse skupaj dušite še 20 minut. Bedra naložite na krožnike, jih obložite z breskvami, polijte z omako in postrezite z dušenim rižem.

Vaniljina kupola
Potrebujemo: 2 dl mleka, 3 stroke vanilje, 4 žlice sladkorja, 2 dl sladke smetane, čajno žličko želatine.
Mleko zavrite skupaj z razpolovljenimi stroki vanilje in sladkorjem in kuhajte nekaj minut. Dodajte želatino, ki se je 15 minut namakala v vodi in rumenjake, vse skupaj dobro premešajte ter ohladite. Primešajte stepeno sladko smetano in z nastalo maso napolnite kupolaste kozarce (za sadno kupo) ter za štiri ure postavite v hladilnik. Vsebino kozarcev zvrnite na krožnik in okrasite s stepeno smetano ali sladkorjem v prahu.

Vaniljev kremni sladoled
Potrebujemo: 2 jajci, 5 rumenjakov, 20 dag sladkorja, 3 stroke vanilje, 2 lista želatine, 0,5 l sladke smetane.
Jajci, rumenjake, sladkor in sredico vaniljinih strokov stepajte v kotličku nad soparo, dokler zmes dobro ne naraste in se zgosti. Kremo odstavite, primešajte v vodi namočeno želatino in jo na ledu stepajte, dokler se ne ohladi. Primešajte stepeno sladko smetano, nalijte v model in zamrznite. Izpraznjene vaniljeve stroke pa zakopljite v sladkor, da se navzame arome.
_________________
www.google.si

trot

Amarant

Amarant ali ščir je stara kulturna rastlina, ki je bila priljubljena v predkolumbovskih civilizacijah. Arheologi domnevajo, da so ga že pred pet tisoč leti gojili v združbi z bučami in paprikami.

Zaradi evropskih kolonialistov, ki do rastline niso imeli nobenega odnosa, je zelo malo manjkalo, da ni rastlina popolnoma izginila z južnoameriških polj. K sreči so andski kmetje vztrajali pri gojenju, tako da se je ohranila vse do danes, ko jo agronomi zaradi visoke hranljive vrednosti in skromnih zahtev pri pridelovanju povzdigujejo v rastlino tretjega tisočletja. Mehiški Indijanci so amarant poznali kot hrano bogov in kraljev in naj bi po njihovem verovanju podaljševal življenje. Vendar pa amarant ali ščir le ni tako neznan, kot se zdi, poznamo ga le v drugi obliki, in sicer kot rastlino, bodisi kot plevel ali okrasno rastlino. Spoznajmo pa še seme in mu radodarno odprimo vrata v našo kuhinjo. Je skrajno nezahtevna rastlina, ki uspeva v perujskih Andih na nadmorski višini nad 2000 metrov. V deželah, kjer ga pridelujejo, liste amaranta uživajo kot pri nas špinačo. Seme amaranta je drobno, okrogla zlato rumena zrnca so velika komaj en milimeter in so en sam kalček, obdan z založnimi hranili. Ta semena so med vsemi najbogatejša z beljakovinami in jih vsebujejo kar 19 odstotkov, kar je še zlasti pomembno za vegetarijance, ki morajo živalske beljakovine nadomestiti z drugimi. Amarant ne vsebuje glutena, zato se v zadnjih letih vse pogosteje uporablja tudi za dietetične izdelke, kot so testenine, pecivo, kaše, uporablja se v mešanicah s stročnicami in v drugi hrani. Naprodaj je v vseh bolje založenih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Kupimo lahko cela in že v moko zmleta semena, ki pa zelo hitro postane žarka, zato je semena bolje mleti sproti v mlinčku za kavo. Kupiti je možno tudi pokovko, muslije in energijske ploščice iz amaranta. Cela amarantova semena se v dobro zaprti posodi ohranijo tudi eno leto, moko pa je najbolje kar zamrzniti, če je že ne porabimo takoj. Pred kuhanjem ga rahlo prepražimo, zalijemo z vodo zavremo, in na šibki vročini kuhamo približno 30 minut, da seme nabrekne. Če ga pustimo nabrekati še dlje časa, toliko bolje. Ko je seme kuhano, dobi prosojen nadih, kot mala jajčeca. Če ga skuhamo večje količine, ga lahko zamrznemo in kuhanega dodajamo jedem, na primer kot zakuho za juho ali nadev. Če kuhamo zdrobljen amarant (moko), bo kuhan že v petih minutah. Dodajamo ga raznim enolončnicam, juham, mesnim in zelenjavnim nadevom, sladicam, ali pa napravimo kar pokovko.
Namaz iz piščanca, amaranta in zelišč
Potrebujemo: 2,5 dl kurje juhe, 20 dag piščančjih prsi brez kosti, 20 dag kuhanih amarantovih semen, 2 žlici limoninega soka, 4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 1 šop svežih zelišč (rukole, bazilike, peteršilja, kreše …), sol in sveže mlet poper.
Kurjo juho zavrite, vložite piščančje prsi, pokrijte in jih na šibkem ognju kuhajte 10 minut. Meso nekoliko ohladite, ga narežite na kockice in ga v mikserju skupaj s kuhanim amarantom, limoninim sokom, ekstra deviškim oljčnim oljem ter štirimi žlicami juhe spasirajte. Dodajte oprana in drobno sesekljana zelišča, solite in popoprajte po okusu ter dobro premešajte. Postrezite lahko takoj ali pa ga do uporabe shranite v hladilniku.

Juha s kolerabo, amarantom, porom in krompirjem
Za 4 osebe potrebujemo: 10 dag amarantovih semen, 20 dag pora, 30 dag kolerabe, 25 dag krompirja, 1,2 l mesne juhe ali vode, 2 žlici olja, 1 žlico moke, 1 strt strok česna, 1 dl sladke smetane, sol, sveže mleti poper in 1 žličko sveže sesekljanega peteršilja.
Na olju prepražite amarantova semena ter očiščen in na kolobarje narezan por, dodajte na kocke narezana, očiščena kolerabo in krompir. Zalijte z juho, začinite in kuhajte, da se koleraba in krompir zmehčata. Nazadnje zalijte še s sladko smetano, prevrite, potresite s peteršiljem in takoj postrezite.

Amarant z gobami
Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag kuhanega amaranta, 30 dag jurčkov ali kakšnih drugih gob, 1 čebulo, 2 žlici olja sol, poper, peteršilj, 3 stroke česna in 1 dl sladke smetane.
Na olju prepražite čebulo, da porumeni. Dodajte narezane jurčke, malo popražite in začinite s soljo, poprom, peteršiljem in česnom. Dodajte še kuhana amarantova semena in sladko smetano, dušite še nekaj minut in takoj postrezite samostojno s solato ali pa kot prilogo k pečenemu mesu.
_________________
www.google.si

trot

Pastinak

Pastinak je korenasta zelenjava, vzgojena s križanjem korenčka in peteršilja. Pravzaprav je nekakšno korenje z okusom po peteršilju ali zelo debel peteršilj z okusom po korenju.

Pastinak je bil včasih po Evropi zelo razširjen, celo tako, da je ponekod podobno kot repa pomenil vsakdanjo hrano. Z njim so hranili tudi živino in Italijani še danes z njim hranijo svinje za najboljši pršut. Danes je pastinak razširjen le še v Veliki Britaniji, drugod pa nima prav velike veljave, čeprav gre za zelo zanimivo vrsto zelenjave. Po videzu je še najbolj podoben peteršilju, le da ima malce bolj repnim podobne liste in debelejši koren. V prodaji ga dobimo zelo poredko, ni pa težko priti do semen in ga gojiti na domačem vrtu. Korene lahko več tednov hranimo v dobro zaprti posodi ali vrečki ter v hladilniku, najdlje pa se ohranijo v kleti zasuti z mivko kakor vse korenovke. Če ga gojimo doma, ga je najbolje pustiti kar v zemlji in ga po potrebi tudi pozimi izkopavamo. Pripravljamo ga lahko na številne načine. Surovega lahko uporabimo za solate, zelo okusen je tudi v močnih juhah in enolončnicah. Kot priloga je okusen v kombinaciji s paradižnikom, gobami in krompirjem. Zelo dobro se obnese v zimskih zelenjavnih juhah, sušenega lahko zmeljemo v moko in uporabimo za kruh, Angleži pa se zabavajo celo s takimi posebnostmi kot so pastinakovo vino, pivo, žganje in pecivo.
Pastinakova juha s piščancem in luštrekom
Za 5 oseb potrebujemo: 5 dag masla, 2 čebuli, 50 dag pastinakove korenine, 30 dag piščančjih prsi brez kosti, 1 l vode ali mesne juhe, 1 žlico sesekljanega luštreka, sol in sveže mleti poper.
V večji kozici stopite maslo in na njem na majhnem ognju počasi prepražite sesekljani čebuli, daporumenita. Dodajte očiščen in na drobno nariban pastinak, na kocke narezane piščančje prsi ter zalijte z juho ali vodo in pustite, da zavre. Dodajte luštrek, solite ter popoprajte po okusu in kuhajte približno 20 minut, da se pastinak zmehča.

Rižota pastinaka in korenja s kalčki
Za 5 oseb potrebujemo: 1 večjo čebulo, 30 dag pastinakove korenine, 30 dag korenja, 2 žlici oljčnega olja, 40 dag arborio riža za rižote, 3 dl belega, vina, 8 dl vode, 10 dag sveže naribanega parmezana, 5 dag masla, 20 dag mešanih kalčkov, sol in sveže mleti poper.
Na oljčnem olju pražite sesekljano čebulo. Dodajte oprano in na kocke narezano korenje in pastinak, vse skupaj pražite še nekaj minut ter dodajte riž. Zalijte z vinom in pustite, da ga riž vpije. Znižajte temperaturo in postopoma dolivajte vodo, dokler je vse ne porabite. Vmes večkrat premešajte. Ko postane rižota gosta in je riž kuhan al dente, primešajte še nariban parmezan, maslo in solite ter popoprajte po okusu. Odstavite in takoj postrezite potreseno z opranimi kalčki.

Rezine purana s pastinakom in porom
Za 5 oseb potrebujemo: 80 dag puranjih prsi, sol, sveže mleti poper, 3 žlice olja, 5 dag masla, 30 dag pastinakove korenine, 20 dag pora, 1 dl mesne juhe ali vode, 4 žlice kisle smetane, 1 žlico drobno narezanega drobnjaka.
Puranje prsi narežite na 5 centimetrov dolge trakove in jih posolite ter popoprajte. Na segretem olju jih hrustljavo prepražite in jih stresite na cedilo, da se olje odteče. V posodo dodajte maslo in očiščena ter na tanke trakove narezan por in pastinakovo korenino. Dobro prepražite, zalijte z mesno juho ali vodo, pokrijte in v nekaj minutah zdušite al dente. Primešajte kislo smetano, puranje rezine, prevrite, potresite z drobnjakom in postrezite z dušenim rižem ali s testeninami.

Telečji frikase z jurčki in pastinakom
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg teletine brez kosti, 1 sesekljano čebulo, 3 žlice masla, 20 dag pastinakove korenine, 1 žličko moke, 1 dl suhega belega vina, 1 dl kokošje juhe, 20 dag svežih jurčkov, 0,5 dl sladke smetane, 1 žličko sesekljanega peteršilja, sol in sveže mlet poper.
Teletino narežite na manjše kose ter jo solite in popoprajte. V kozici razpustite maslo in na njem podušite sesekljano čebulo, da postekleni. Dodajte na trakove narezan, očiščen pastinak in kose teletine, pomokajte ter zalijte z vinom in juho. Pokrijte in dušite 10 minut. Dodajte očiščene in drobno narezane jurčke in sladko smetano ter dušite še 10 minut. Po potrebi solite, posujte s sesekljanim peteršiljem ter takoj postrezite.
_________________
www.google.si

trot

Zelena

Zeleno so že pred nekaj tisoč leti poznali Egipčani, ki pa so jo imeli za pogrebno rastlino. Tudi Homer je omenjal v svojih epih zeleno in mak. V klasičnem obdobju Grčije so jo imeli za sveto rastlino.

Ni popolnoma jasno, zakaj so liste zelene nosili zmagovalci nemejskih iger, enako kot lovorove liste na olimpiadi in pitijskih igrah. Po svetu se je razširila v 15. in 16. stoletju in jo danes poznajo na vseh celinah. Danes je zelena široko uporabljena začimba in zelenjava. Kot začimbo ponavadi uporabljamo liste in semena. Listi se v plastični vrečki in v hladilniku ohranijo štiri do pet dni, sesekljano lahko tudi zamrznemo, medtem ko si s sušenjem in kakim drugim konzerviranjem ni vredno beliti glave, semena hranimo tudi do enega leta v dobro zaprti posodi. Liste včasih narežemo in uporabljamo kot dekoracijo (podobno kot peteršilj), bolj pogosto pa z njo izboljšujemo okus juh ali omak. Sveže liste lahko drobno narežemo in dodajamo mesnim jedem namesto peteršilja ali pa jih celo ocvremo kot čips in ponudimo kot prilogo k ribam. Semena zelene imajo podobno, vendar močnejšo aromo. Lahko jih zmeljemo in zmešamo s soljo. So rahlo grenka, kar omejuje njihovo uporabo, vendar so odličen dodatek kuhani zelenjavi, dopolnijo okus krompirjeve solate, enolončnic, jedi iz zelja in celo kruha. V ZDA z zelenino soljo začinijo celo koktajla Bloody Mary in hot doge "na chicaški način". Bloody Mary običajno krasi še košček stebelne zelene, ki služi tudi za mešanje – namesto žličke.
Paradižnikova juha z zeleno in parmezanom
Za 5 oseb potrebujemo: 675 g paradižnikovih pelatov v konzervi, 1 srednje veliko čebulo, 2 žlici oljčnega olja, 5 vejic zelene, 7 dl mesne juhe, 1 strok česna, sol, sveže mlet poper in 10 dag naribanega parmezana.
Na oljčnem olju prepražite sesekljano čebulo in jo zalijte s spasiranimi pelati in mesno juho. Dodajte sesekljane vejice zelene, strt česen in solite ter popoprajte po okusu. Kuhajte toliko pol ure in takoj postrezite z naribanim parmezanom.

Zeljna juha s kruhom, sirom in zeleno
Za 4 osebe potrebujemo: 50 dag belega zelja, 2 čebuli, 2 krompirja, 5 dag masla, 2 žlici moke, 1 l mesne juhe ali vode, 2 žlici sveže sesekljane zelene, 1 dl sladke smetane, 4 rezine belega kruha, 3 dag masla, 4 tanke rezine ementalca, sol in sveže mlet poper.
Drobno narezano čebulo pražite na maslu, da lepo porumeni, dodajte na kocke narezano zelje in krompir, potresite z moko in še malo popražite. Zalijte z juho, dodajte zeleno in po okusu solite ter popoprajte. Juho kuhajte 30 minut in jo zalijte s sladko smetano. Medtem popražite na maslu kruhove rezine. V vsak krožnik položite rezino kruha in nanje tanke rezine sira. Vse skupaj prelijte z vrelo juho in takoj postrezite.

Lososov file z bučkami in zeleno
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg lososovega fileja, 2 srednje veliki bučki, 2 dag masla, 1dl belega vina, 1 dl vode, 2 žlici sveže sesekljane zelene, 2 dl homogenizirane sladke smetane, sol in sveže mlet beli poper.
Lososov file razdelite na 15 delov, jih posolite in popoprajte ter vsakega ovijte z vzdolžno približno 3 mm debelo rezino oprane in olupljene bučke. V večji ponvi raztopite maslo, nanj naložite ovite lososove fileje, zalijte z vinom in vodo ter pokrito dušite 10 minut. Odkrijte, posujte z zeleno, zalijte s sladko smetano in močno prevrite, da se omaka zgosti. Fileje previdno poberite iz ponve, jih prelijte z nastalo omako in postrezite s kuhanim krompirjem ali zelenjavo.

Piščančja bedra v pečici s stročjim fižolom in zeleno
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg spodnjih delov piščančjih beder, 30 dag stročjega fižola, 30 dag svežega paradižnika, 1 čebulo, 3 stroke česna, 2 žlici sveže sesekljane zelene, 4 žlice oljčnega olja, sol in sveže mleti poper.
Piščančja bedra solite in popoprajte. Stročji fižol operite, mu odstranite peclje, ga narežite na dva centimetra dolge rezine in ga porazdelite po pekaču ter nanj naložite piščančja bedra. Paradižnik narežite na majhne kocke, mu dodajte sesekljano čebulo, sesekljan česen, sesekljano zeleno, oljčno olje in sol po okusu. Zmes dobro premešajte in jo porazdelite po piščančjih bedrih ter postavite v na 200 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite 20 minut. Pečena bedra razdelite na krožnike, jih obložite s stročjim fižolom in postrezite s pire krompirjem.
_________________
www.google.si

trot

Koriander

Koriander je aromatična sredozemska rastlina, ki sodi med najstarejša kuhinjska zelišča, saj dokazi o njegovi uporabi segajo 5000 let v zgodovino.

Kot kulturno rastlino so ga prvi vzgajali stari Egipčani, Grki in Rimljani ter ga uporabljali v kulinariki in v zdravilstvu. Ima razvejano steblo, svetlo zelene pernate liste in bele, rožnate ali rumene cvetove, iz katerih se razvijejo okrogli plodovi. Na pogled je podoben peteršilju, razlike pa so v okusu in velikosti, zraste do 90 centimetrov visoko in ima citronast priokus, zato jedem doda svežino. V kuhinji uporabljamo lističe, semena in korenino, ki pa se po okusu med seboj razlikujejo. Koriandrovi lističi (tudi arabski peteršilj ali kitajski peteršilj) imajo aromatičen vonj in blag okus po janežu. Rumeno rjava koriandrova semena imajo sladkoben, izrazit vonj, po katerem spominjajo na mešanico muškatnega oreščka, pomarančne lupine in žajblja, sesekljana koriandrova korenina pa ima podobno aromo kakor lističi, le da je izrazitejša. Najpogosteje uporabljamo dve sorti koriandra: drobnozrnati ruski koriander in velikozrnati indijski koriander. Koriander je pri nas manj znan zaradi svojevrstnega vonja in okusa, svežega dobite v poletnem času na tržnici, pa še to ne pri vseh prodajalcih (morate kar malo povprašati), lahko pa ga gojimo doma. S suhimi semeni je drugače in jih najdete v vseh bolje založenih trgovinah. Svež koriander se ohrani v hladilniku le kak dan ali dva, zato ga je najbolje gojiti doma, lahko pa ga brez večje izgube okusa tako ali drugače zamrznemo, s sušenjem pa si ni vredno beliti glave. Drugače pa je s semeni, ki jih izključno sušimo. Lističi koriandra se uporabljajo predvsem v kitajski, indijski, srednjeazijski, severnoafriški in latinskoameriški kuhinji. S celimi poganjki jedi okrasimo, zdrobljene pa dodajamo solatam, juham in omakam. Še posebej dobro začinijo ribje in fižolove jedi. Semena se uporabljajo kot začimba v kitajski, indijski in evropski kuhinji, zdrobljen koriander pa je tudi ena izmed sestavin indijske začimbne mešanice, curryja. V deželah severne Evrope pogosto dodajajo zdrobljena koriandrova semena različnim sladkim kolačem ali koktajlom, pri nas pa so pogosto sestavina začimb za vlaganje, marinad in paštet.
Pikantna solata s piščancem
Za 5 oseb potrebujemo: 1 rdečo in 1 zeleno papriko, 2 paradižnika, 1 avokado, 1 čebulo, 30 dag piščančjih prsi, 1 navaden jogurt, 1 strt strok česna, 1 žlico sveže narezanega drobnjaka, 1 žličko sveže sesekljanih koriandrovih lističev, tabasco po okusu, sol in sveže mlet poper.
Piščančje prsi solite in jih v ponvi specite ter jih pustite, da se ohladijo. Oprani papriki narežite na trakove, paradižnik narežite na krhlje, avokado na trakove in čebulo na kolobarje. Vse skupaj posolite in popoprajte ter zmešajte. Na krožnik naložite zelenjavo, nanjo naložite na trakove narezana piščančje prsi, prelijte s prelivom in okrasite. Za preliv zmešajte jogurt z začimbami in solite ter popoprajte po okusu.

Tuna v omaki z limono in koriandrom
Za 4 osebe potrebujemo: 4 sveže tunine kotlete ali fileje težke po 20 dag, 3 manjše limone, 2 žlici oljčnega olja, 1 dl suhega belega vina, pol žličke sveže sesekljanega koriandra, 3 žlice masla, sol in sveže mlet poper.
Limone oščetkajte pod vročo tekočo vodo in dve čisto na tanko olupite. Lupino na drobno sesekljajte in iz limon iztisnite sok. Tuno solite in popoprajte ter jo na oljčnem olju z vsake strani pecite tri minute. Preložite jo na ogret krožnik in jo postavite na toplo. V ponev vlijte vino in limonin sok, začinite s koriandrom ter povrite na polovico. Dodajte maslo in limonino lupinico, solite in odstavite. Ko se maslo razpusti, dobro premešajte in omako prelijte po tunini. Postrezite z rižem ali s pire krompirjem.

Puranje prsi z ohrovtom in koriandrom
Za 4 osebe potrebujemo: 35 dag puranjih prsi, 1 rdeča paprika, 40 dag ohrovta, 1 žličko sveže sesekljanega koriandra, 2 stroka česna, 2 dl mesne juhe, 2 žlici sojine omake, 1 žličko jedilnega škroba, 5 žlic olja, sol in sveže mlet poper.
Meso in papriko narežite na trakove, ohrovtove liste pa narežite na kvadratke. V voku segrejte polovico olja, dodajte meso in ga na hitro opecite, solite in stresite na krožnik. V vok vlijte preostalo olje in dodajte narezan česen, papriko in ohrovt. Popražite in prilijte mesno juho s škrobom in sojino omako. Malo podušite in dodajte še meso ter potresite s koriandrom. Dušite še nekaj minut in takoj postrezite s kuhanim rižem ali z rezanci.
_________________
www.google.si

trot

Črna trobenta

www.gobe.si/Gobe/OpisiGobSlike

Črna ali mrtvaška trobenta, kakor jo tudi imenujemo, ima trobljasto obliko, tako, da klobuček postopoma prehaja v vse bolj ozek bet, ki se tanjša proti dnišču.

V dežju je vsa črna, suha pa je sivo rjavkastih odtenkov. Je nezgrešljivo množična goba, ki ima v primerjavi s sorodnimi lisičkami na spodnji strani klobuka samo gube in nobenih resic. Zato je niti s sivo lisičko, ki ji je morda podobna, ne moremo zamenjati, pa tudi če jo, nič zato, ker je prav tako okusna in užitna goba. Sicer pa ime pove vse o njenem videzu. Najraje rastejo takrat, ko drugih gob ni na spregled, ker nimajo nič proti bolj suhim razmeram, le da so svetlejše; se pravi bolj sive kot pa črne. Zelo jim prijajo gozdni obronki, robovi poti in useki ter ponavadi pri belem gabru, hrastu in redkeje pri bukvi, kjer se skupinsko, v večjih šopih zelo razbohotijo. Pri nabiranju jim že sproti odrežemo dnišče in preverimo, če v njem ne domujejo kakšne žuželke. Sveže se nekaj dni ohranijo v zaprti posodi in v hladilniku, zelo lahko jih je sušiti, ker vsebujejo veliko manj vode kakor druge gobe, in zamrzovati. Črno ali mrtvaško trobento imenujemo tudi »tartuf« za reveže in je ena temeljnih kuhinjskih gob. Največkrat se uporabljajo kot začimba, zaradi svojega izrazitega vonja. Najboljša je za dodatek raznim mesnim jedem, prekuhana in drobno zrezana je z dodatkom skute ali majoneze odličen namaz na kruhu, je pa tudi odličen dodatek juham in enolončnicam.
Kremna cvetačna juha s črnimi trobentami
Za 4 osebe potrebujemo: 3 žlice masla, 1 manjšo sesekljano čebulo, 40 dag cvetače, 30 dag krompirja, 1 žlico moke, 1 l goveje juhe, 0,5 dl sladke smetane, 15 dag svežih ali pol manj suhih in v vodi namočenih črnih trobent in sol.
V kozici stopite maslo, dodajte sesekljano čebulo in pražite, da porumeni. Dodajte očiščeno in na kocke narezano cvetačo in krompir ter ju malo prepražite. Pomokajte, dobro premešajte in zalijte z govejo juho. Kuhajte toliko časa, da se cvetača zmehča. S paličnim mešalnikom juho zmiksajte, dodajte sladko smetano drobno narezane črne trobente in solite po okusu. Tako pripravljeno juho dobro prevrite in takoj postrezite.

Široki rezanci z grahom in črnimi trobentami
Za 5 oseb potrebujemo: 5 žlic oljčnega olja, 10 dag na kolobarje narezanega pora, 50 dag svežega ali zmrznjenega graha, 20 dag svežih ali pol manj suhih in v vodi namočenih črnih trobent, 3 sesekljane stroka česna 1,5 dl mesne juhe, 1 dl sladke smetane, sol, sveže mlet poper in 50 dag širokih rezancev.
V večji posodi na oljčnem olju prepražite por in grah. Dodajte sesekljan česen, drobno narezane črne trobente ter zalijte z mesno juho in sladko smetano. Začinite s soljo in poprom ter kuhajte toliko časa, da se grah zmehča. Primešajte skuhane in odcejene široke rezance, dobro premešajte, prevrite in postrezite z naribanim parmezanom. Lahko pa jih ponudite tudi kot prilogo k pečenemu mesu.

Svinjski kare nadevan s kostanjem, črnimi trobentami in gorgonzolo
Za 5 oseb potrebujemo: 1,2 kg svinjskega kareja, 50 dag kostanja, 15 dag gorgonzole, 10 dag svežih ali pol manj suhih in v vodi namočenih črnih trobent, 2 čebuli, 3 žlici olja, sol in sveže mleti poper.
Kostanj skuhajte in ga olupite. Skozi sredino kareja z nožem vzdolžno prebodite, da dobite luknjo za nadev. Olupljen kostanj posolite in mu primešajte na kocke narezano gorgonzolo in na drobno narezane črne trobente ter s tem napolnite kare. Kare posolite in ga z zunanje strani natrite s poprom in oljem. Postavite ga na pekač, ga obložite z na kocke narezano čebulo in ga eno uro in pol pecite v na 180 stopinj Celzija ogreti pečici. Vmes ga po potrebi zalijte z malo vode. Ko je kare pečen ga narežite na kotlete, prelijte z omako, ki je nastala med pečenjem in postrezite s praženim ali pire krompirjem.

Biftek s črno trobento in zelenim poprom
Za 4 osebe potrebujemo: 4 goveje bifteke težke po 20 dag, 2 žlički vloženega zelenega popra, 5 dag masla, 10 dag slanine, 1 čebulo, 10 dag svežih ali pol manj suhih in v vodi namočenih črnih trobent, sol in 2 žlici svežega sesekljanega peteršilja.
Bifteke natrite s soljo in strtim zelenim poprom ter jih z obeh strani poljubno specite na vročem maslu. Pečene zložite na topel krožnik. Na preostalem maslu prepražite na kocke narezano slanino in sesekljano čebulo. Dodajte očiščene, oprane in narezane črne trobente ter vse skupaj dušite 10 minut. Po potrebi dosolite, potresite s sesekljanim peteršiljem in dušite še nekaj minut. Medtem bifteke zložite na krožnike, jih prelijte z omako in postrezite s svaljki ali pa s pečenim krompirjem.
_________________
www.google.si

trot

Origano

Origanu, trajnici z drobnimi škrlatnimi cvetovi, ki zraste približno pol metra visoko, so Grki dali vzdevek "gorsko veselje", Slovenci pa jo bolj poznamo pod imenom dobra misel ali divji majaron.

Je večletna rastlina, sorodnica majarona. Za gojenje se ponavadi uporablja kretski origano, ki je veliko bolj aromatičen od navadnega. Poznamo več vrst origana. Najbolj cenjen je zelo dišeč grški origano, najmanj pa divji origano. Na tržišču pa lahko najdemo še veliko drugih sort origana, ki se ponašajo z lepimi listki in zanimivimi barvami. Je dokaj razširjena samonikla sredozemska rastlina. Gojijo jo predvsem v južni Evropi, največji proizvajalci pa so Italija, Mehika in ZDA. Origano ima prijeten, sladkoben vonj in okus. Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene osmukane lističe, vršičke in cvetove. Sveže vejice in rastline origana lahko kupimo na tržnicah in v zeliščnih vrtnarijah, včasih pa jih dobimo tudi v bolje založenih hipermarketih. Posušen origano dobro ohrani svoj vonj, je pa malce intenzivnejši, kot pri svežem. Hranimo ga v platneni vrečki ali v nepredušno zaprtem steklenem kozarcu, lahko pa ga tudi zamrznemo ali pa shranimo v kisu ali olju. Najboljši pa je seveda svež, ki ga lahko v plastični vrečki in v hladilniku hranimo tri do pet dni. Je idealna začimba za paradižnikove jedi in jedi na žaru. Z njim začinjamo jedi iz bučk, jajčevcev in paprike. V svet ga je ponesla znamenita italijanska pica. Zelo veliko pa ga uporabljajo v grški in mehiški kuhinji. Treba je upoštevati, da origano razvije okus šele po nekajminutnem kuhanju in ga dodajamo jedem vsaj deset minut pred koncem kuhanja.
Krompirjeva omleta z gobami in origanom
Za 2 osebi potrebujemo: 25 dag kuhanega krompirja, 5 dag slanine, 1 čebulo, 10 dag poljubnih gob, 3 jajca, 1 dl mleka, 1 žlico sesekljanega origana in sol.
V ponvi pražite na kocke narezano slanino in na trakove narezano čebulo. Ko čebula oveni, dodajte očiščene in narezane gobe ter na kocke narezan krompir. Vse skupaj rjavo zapecite. Jajca razžvrkljajte, dodajte mleko, sol in origano. Jajčno zmes prelijte prek krompirja, pokrijte s pokrovko in na majhnem ognju pražite še toliko časa, da jajca zakrknejo. Tako pripravljeno omleto zvrnite na krožnik in postrezite.

Postrvji zvitki v omaki paradižnika in origana
Za 5 oseb potrebujemo: 10 postrvjih filejev in prav toliko vzdolžnih bučkinih rezin, sok pol limone, 3 žlice oljčnega olja, 1 čebulo, 1 žlico moke, 3 večje zrele paradižnike, 1 žlico svežega origana, 2 dl suhega belega vina in sol.
Postrvje fileje posolite in pokapajte z limonovim sokom in na vsak postrvji file položite pa eno rezino bučke. Postrvje fileje zvijte in jih zataknite z zobotrebcem. Na oljčnem olju prepražite drobno sesekljano čebulo, pomokajte, dodajte na drobno narezan paradižnik, origano in zalijte z belim vinom. V to naložite postrvje zvitke in jih dušite pol ure. Po potrebi dosolite in postrezite s kuhanim krompirjem ali zelenjavo.

Piščančja bedra s paradižnikom, papriko in origanom
Za 5 oseb potrebujemo: 5 piščančjih beder, 1 žličko mlete paprike, 3 žlice oljčnega olja, 2 čebuli, 1 rdečo, 1 rumeno in 1 zeleno papriko, 3 paradižnike, 1 žlico sesekljanega svežega origana ali pol manj suhega, sol in sveže mlet poper.
Piščančja bedra natrite s soljo, poprom, origanom in mleto papriko ter jih na segretem oljčnem olju z vseh strani hrustljavo zapecite. Dodajte na kocke narezano čebulo in na tri centimetre dolge trakove narezane, oprane paprike. Dobro prepražite, zalijte z 1 dl vode, dodajte na kocke narezan paradižnik in pokrito dušite, da se paprika zmehča. Nazadnje po potrebi še dosolite in postrezite z dušenim rižem ali kuhanim slanim krompirjem.

Krompirjeva nabodala s slanino, zelenjavo, slanino in origanom
Za 6 oseb potrebujemo: 1 kg drobnega mladega krompirja, 1 rdečo papriko, 1 bučko, 6 šampinjonov, 15 dag mesnate slanine narezane na tanke rezine, 1 žlico nasekljanega svežega origana, 3 žlice olivnega olja, sol in sveže mlet poper.
Krompir pod tekočo vodo temeljito operite in ga 10 minut kuhajte v slani vodi. Na pol kuhan krompir odcedite in vsakega drugega ovijte v rezino slanine. Šampinjone očistite, zelenjavo narežite na večje kose in vse skupaj s krompirjem vred izmenično nabadajte na nabodala. Vsa nabodala potresite z origanom, solite in popoprajte in jih premažite z oljčnim oljem ter jih specite na vročem žaru ali v ponvi.
_________________
www.google.si

trot

Bazilika

Bazilike v preteklosti nikoli niso omenjali kot divjo rastlino, ampak tudi najstarejši zapisi povedo, da so to rastlino gojili v severozahodni Indiji, kjer je njena prvotna domovina, že 3000 let pr. n. š.. V Evropo je prišla v 16. stoletju in se zelo hitro udomačila v Italiji, Franciji, na Balkanu in v Španiji. To čudovito dišeče in vsestransko uporabno zelišče je opazil že Aristotel. Imenoval ga je "basilikon", kar pomeni "kraljevski", in bazilika vsekakor je kraljevsko zelišče. Bazilika je enoletnica, ki, odvisno od vrste, doseže višino od deset centimetrov pa tudi do metra. Od sredine poletja do jeseni razvija drobne bele, roza ali rdeče cvetove. Tudi listi so različnih velikosti in barv, od gladkih bledo zelenih do nazobčanih temno rdečih. Pri nas je v glavnem znana vrsta z ovalnimi zelenimi listi, imenovana navadna bazilika. Po okusu so ji sorodne še škrlatna bazilika, solatna bazilika, grška, afriška, sveta in ameriška bazilika, medtem ko imajo tajska, limonina, cimetova, sladka in kafrna bazilika vsaka malce samosvoj okus. Pri večini bazilik se odtrgani listi hitro zmehčajo in ovenejo, zato je baziliko najbolje imeti doma na vrtu, če pa jo že kupujemo, se izogibamo v šope povezanim steblom s povešenimi ali počrnelimi listi. V mokrem prtiču ali v vrečki jo lahko v hladilniku hranimo do enega tedna, kar je odvisno od sorte, za daljše shranjevanje pa jo je najbolje zamrzniti ali pa shraniti v oljčnem olju. Sušenje pri baziliki se ne obnese, ker tako izgubimo praktično ves njen okus in aromo. Baziliko uporabljamo v paradižnikovih in jajčnih jedeh, juhah, solatah in solatnih prelivih, kot dodatek mesu in krompirjevim jedem. Primerna je tudi za začinjanje drugih zelenjavnih jedi, predvsem sojinih, fižolovih in grahovih. Okus izboljšajo raznim zelenjavnim prikuham, svežim solatam, zeliščnim namazom in omakam. Sladokusci z baziliko začinjajo ribje jedi, marsikje pa se znajde tudi v sladicah. V kulinariki sredozemskih dežel ima bazilika pomembno mesto, marsikatero znamenito italijansko jed si težko predstavljamo brez bazilike, a najbolj "slaven" je gotovo pesto genovese. Zanjo velja pravilo, da jo dodamo šele na koncu kuhanja, sicer izgubi značilno aromo, Poganjki in lističi so primerni tudi za odišavljenje kisa ali olja.
Bučkini zvitki s sušenim paradižnikom, mozzarelo in baziliko
Za 4 osebe potrebujemo: 2 bučki, 6 posušenih paradižnikov iz olja, 10 dag mozzarele, 3 žlice oljčnega olja, 1 strt strok česna, nekaj lističev bazilike, sol in sveže mlet poper.
V posodo razdrobite ali narežite mozzarelo, dodajte narezan paradižnik, sesekljan česen, natrgano baziliko, sol in sveže mlet poper. Dobro premešajte, potem pa mešanico razdelite na sredino vzdolžno narezanih bučk. Rezine bučk zavijte od konca proti sredini, da dobite zavitke, ki jih spnite z zobotrebci. Zavitke premažite z oljčnim oljem in jih specite na vročem žaru ali v ponvi.

Sirove tortice s paradižnikom in baziliko
Za 4 osebe potrebujemo: 2 plasti tankega vlečenega testa, 1 beljak, 2 dag masla, 25 dag mozzarelle, 16 svežih bazilikinih listov, 3 manjše paradižnike, sol, sveže mleti poper.
Plasti testa s čopičem rahlo premažite z beljakom in narežite na 16 kvadratov. Osem vdolbin pekača za muffine premažite z maslom in jih obložite s po dvema kvadratoma testa. Nadevajte jih z mozzarello, pokrijte z bazilikinimi listi in čeznje naložite paradižnikove krhlje. Rahlo solite in popoprajte ter 15 minut pecite v na 190 stopinj Celzija ogreti pečici, da tortice zlato porjavijo. Še vroče stresite iz modela in takoj postrezite.

Ribji fileji v omaki iz rukole
Za 4 osebe potrebujemo: 80 dag ribjih filejev (škarpene, osliča, brancina …), 2 žlici oljčnega olja, 3 mlade čebulice, 2 šopa bazilike, 2 stroka česna, 5 žlic ribje juhe ali vode, 2 žlici pinjol, 10 dag paradižnikov češnjevcev, 1 žlico limoninega soka, sol.
Na štedilnik postavite ponev in v njej segrevajte oljčno olje. Ribje fileje solite in popoprajte ter jih na vročem olju z obeh strani opecite. Zložite jih na krožnik in postavite v na 70 stopinj Celzija ogreto pečico. Na preostalem olju prepražite pinjole, dodajte na kolobarje narezano čebulo in česen ter pražite še nekaj minut. Dodajte še sesekljano baziliko in ribjo juho ter vse skupaj počasi dušite še nekaj minut. Tako pripravljeno omako zmiksajte v mikserju in jo začinite s soljo, poprom in limoninim sokom. Ribje fileje preložite na 4 krožnike, jih prelijte z omako in obložite z opranim ter na četrtine narezanimi paradižniki. Zraven se zelo prileže kuhan slan krompir.

Bazilikin sladoled
Potrebujemo: 5 limonin, 30 lističev bazilike, 15 dag sladkorja, 2 dl sladke smetane, 0,5 l mleka.
Limone ožemite, dodajte sladkor in zavrite, da se sladkor povsem stopi. Sirup ohladite, ga zmiksajte skupaj z baziliko, odcedite ter primešajte stepeno sladko smetano in mleko. Mešanico zlijte v strojček za pripravo sladoleda ali v model in med občasnim mešanjem zamrznite.
_________________
www.google.si

trot

Šetraj

Šetraj ima zelo močan vonj in dokler niso v Evropi spoznali eksotičnih začimb, je bil šetraj med najbolj aromatičnimi kuharskimi zelišči.

Ločimo vrtni šetraj, ki je doma v vzhodnem Sredozemlju in na Kavkazu, ter kraški šetraj, ki pa izvira iz južne Evrope, Turčije in severne Afrike. V 9. stoletju se je šetraj razširil po vsej Evropi, kjer je postal cenjena razkužilna rastlina za potresanje po tleh, v srednjem veku pa je vsak, ki je kupil stročji fižol, avtomatično zraven dobil tudi šetraj. Šetraj je gosta, močno razvejana, zelo aromatična enoletna rastlina, ki zraste do 40 centimetrov visoko. Ozki in podolgovati temno zeleni lističi so s spodnje strani dlakavi. V zalistju zgornjih stebelnih listov se razvijejo modro-beli ali roza cvetovi. Nabiramo ga v jutranjih urah in še pred cvetenjem, saj imajo lističi takrat najboljši okus in najbolj izrazito aromo, ki nekoliko spominja na mešanico mete. Sveže nabranega ne prodajajo skoraj nikjer, se pa v vrtnarijah dobijo sadike, ki jih lahko postavimo kar na okensko polico. V plastični vrečki se šetraj v hladilniku ohrani do deset dni, lahko ga zamrznemo, vložimo v kis ali olje, pa tudi sušen kar dobro ohrani svoj okus in aromo. Za sušenje ga povežemo v šope in obesimo v temen in zračen prostor. Vrtni šetraj je slajši, primernejši za dodajanje svežim, kraški pa posušenim stročnicam. Ker ima šetraj bolj poprast okus kot timijan, se odlično poda k močni zelenjavi, na primer zelju in brstičnemu ohrovtu, kumaram, kuhanim zelenjavnim solatam, pa tudi pečeni teletini in svinjini, zajčjemu mesu, hrenovi omaki, nadevom, kozjemu siru, omakam s paradižnikom, marinadam in ribam, zlasti postrvem. Zaradi močnega okusa ga v jedi dodajamo na začetku kuhanja da se njegov okus malce omili.
Fižolov namaz s šetrajem
Potrebujemo: 20 dag kuhanega belega fižola, 2 žlici kaper, 1 žlico sveže sesekljanega šetraja, 3 žlice najboljšega oljčnega olja, 1 žlico limoninega soka, sol in sveže mlet poper.
Vse sestavine skupaj spirirajte v električnem mešalniku, solite in popoprajte po okusu ter postrezite s toastom in svežo oprano rukolo.

Krompirjeva omleta z jurčki in šetrajem
Za 2 osebi potrebujemo: 25 dag kuhanega krompirja, 5 dag slanine, 1 čebulo, 10 dag jurčkov ali drugih gob, 3 jajca, 1 dl mleka, 1 žlico sesekljanega šetraja in sol.
V ponvi pražite na kocke narezano slanino in na trakove narezano čebulo. Ko čebula oveni, dodajte očiščene in na kocke narezane jurčke ter na kocke narezan krompir. Vse skupaj rjavo zapecite. Jajca razžvrkljajte, dodajte mleko, sol in sesekljan šetraj. Jajčno zmes prelijte prek krompirja, pokrijte s pokrovko in na majhnem ognju pražite še toliko časa, da jajca zakrknejo. Tako pripravljeno omleto zvrnite na krožnik in postrezite.

Ribe v pečici s šetrajem in stročjim fižolom
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg ribjih filejev (katerih koli, da so le iz morja), 30 dag zelo mladega stročjega fižola, 30 dag svežega paradižnika, 1 čebulo, 3 stroke česna, 1 žlico sveže sesekljanega šetraja, 4 žlice oljčnega olja, sol in sveže mleti poper.
Ribje fileje narežite na rezine ter jih potresite s šetrajem, solite in popoprajte. Stročji fižol operite, mu odstranite peclje, ga narežite na dva centimetra dolge rezine in ga porazdelite po pekaču. Nanj naložite ribje fileje. Paradižnik narežite na majhne kocke, mu dodajte sesekljano čebulo, sesekljan česen, oljčno olje in sol po okusu. Zmes dobro premešajte in jo porazdelite po ribjih filejih ter postavite v na 200 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite 20 minut. Pečene ribje fileje razdelite na krožnike, jih obložite s stročjim fižolom in postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

Pečen goveji rostbif z gobami in šetrajem
Za 4 osebe potrebujemo: 6 žlic oljčnega olja, 60 dag govejega rostbifa, 30 dag poljubnih gob, 1 žlico svežega sesekljanega šetraja, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 1 dl suhega belega vina, 2 sesekljana stroka česna, sol in sveže mleti poper.
V dovolj veliki posodi segrejte oljčno olje in na njem z vseh strani 15-20 minut pecite soljen in popopran goveji rostbif. Zunaj naj bo lepo zapečen, v sredini pa še rožnat. Po želji ga lahko tudi prepečete. Pečen rostbif položite na krožnik in postavite v toplo pečico. Na preostalem olju prepražite očiščene in narezane gobe, česen ter peteršilj. Začinite s soljo in poprom ter zalijte z vinom in dušite toliko časa, da tekočina izpari. Rostbif narežite na rezine, jih obložite z gobami in postrezite s poljubnim krompirjem, zelenjavo ali cmočki.
_________________
www.google.si

trot

Luštrek

Luštrek naravno uspeva v zahodni Aziji in južni Evropi, kjer se uporablja vse od rimskih časov dalje.

Ime izhaja iz nemške besede »Lust reich« - poln veselja, kar je včasih pomenilo, da je afrodiziak, da pomaga k večji privlačnosti med spoloma. Ime izhaja iz nemške besede »Lust reich« - poln veselja, kar je včasih pomenilo, da je afrodiziak, da pomaga k večji privlačnosti med spoloma. Vendar danes ugotavljajo, da to ne drži, res pa je, da so jedi, začinjene z luštrekom, zelo okusne ter človek rad seže po njih, in če se dobro naje, je seveda zadovoljen. Nekateri iz bivših jugoslovanskih republik mu pravijo kar »vegeta«, ker je glavna sestavina le te. Luštrek je zelo aromatično zelišče po videzu, vonju in okusu nekoliko podobno zeleni, zato mu ponekod pravijo tudi lažna zelena. Poleg navadnega pri nas najpogostejšega luštreka poznamo še škotski in črni luštrek, ki imata enako uporabnost kot navaden, le da slednji botanično sploh ni v sorodu z luštrekom in je bolj znan kot črna repušica. Večinoma se uporabljajo listi luštreka skupaj s steblom, bolj redko pa semena in korenine. Liste lahko obrezujemo preko celega leta vse do pozne jeseni, ko zeleni del rastline odmre. Sveže liste lahko v plastični vrečki hranimo v hladilniku tri do štiri dni, lahko pa jih tudi zamrzujemo in sušimo, le da pri slednjem nekoliko spremenijo okus, ki postane bolj podoben zeleni. V kombinaciji z drugimi začimbami ga lahko uporabljamo v juhah ali pa dodamo nekaj listov pri kuhanju krompirja, korenčka ali stročjega fižola. Sesekljane liste pa lahko dodate skoraj vsaki zeleni solati. Za luštrek je tudi značilno, da hrani doda prefinjen okus, potrebno pa je biti varčen pri uporabi, kajti je izredno močno zelišče in že nekaj lističev zadostuje za aromo celega lonca zelenjavne ali krompirjeve juhe. Luštrek pa naredi jed tudi bolj slano, zato je lahko nadomestek soli pri ljudeh, ki ne smejo uživati veliko soli.

Korenčkova juha z luštrekom
Za 5 oseb potrebujemo: 5 dag masla, 2 čebuli, 50 dag korenja, 1 l vode ali mesne juhe, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 5 žličk kisle smetane, sol in sveže mlet poper.
V večji kozici stopite maslo in na njem na majhnem ognju počasi prepražite sesekljani čebuli, da porumenita. Dodajte očiščeno in na drobno naribano korenje ter zalijte z juho ali vodo in pustite da zavre. Dodajte luštrek, solite ter popoprajte po okusu in kuhajte približno 20 minut, da se korenje zmehča ter postrezite s kislo smetano.

Tunin file s porom in luštrekom
Za 4 osebe potrebujemo: 80 dag tuninega fileja, sok pol limone, 2 pora, 5 žlic oljčnega olja, 1 dl suhega belega vina, 1 dl kisle smetane, 1 žličko sesekljanega svežega luštreka in sol.
Tunin file narežite na centimeter debele rezine, jih solite in pokapajte z limoninim sokom. Por razpolovite ter ga dobro operite in narežite na tanke kolobarje. V ponvi s pokrovom segrejte oljčno olje, na njem podušite por, dodajte vino in kislo smetano, solite po okusu in dušite nekaj minut. Dodajte rezine tuninega fileja, pokrijte in dušite 15 minut. Nazadnje potresite s sesekljanim luštrekom in takoj postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

Telečji medaljoni v čebulni omaki z luštrekom
Za 4 osebe potrebujemo: 12 telečjih medaljonov težkih po 5-7 dag, 25 dag bele čebule, 2 žlici oljčnega olja, 2 dl suhega belega vina, 1 dl kisle smetane 1 žličko svežega sesekljanega luštreka, sol in sveže mlet poper.
Telečje medaljone posolite, popoprajte in pokapajte z oljčnim oljem ter jih marinirajte 15 minut. Medtem olupite čebulo, jo narežite na tanke rezine in jo posteklenite na preostalem oljčnem olju. Zalijte z belim vinom, dodajte telečje medaljone in pokrito dušite 20 minut. Medaljone naložite na krožnike, nastali omaki pa dodajte kislo smetano in luštrek ter solite po okusu. Omako dobro prevrite in jo prelijte prek medaljonov ter postrezite s poljubnim krompirjem ali rižem.

Popečena polenta z luštrekom in gorgonzolo
Za 5 oseb potrebujemo: 7 dl mleka, 17 dag koruznega zdroba, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 1 žlico oljčnega olja, 15 rezin gorgonzole, sol in sveže mlet poper.
V posodi zavrite mleko in vanj vmešajte koruzni zdrob. Na zmerni temperaturi mešajte še 5 minut, dokler ne začne zmes odstopati od posode. Primešajte luštrek, solite in poprajte po okusu in preložite v z oljčnim oljem namaščen podolgovat pekač, velik 15 x 30 centimetrov, poravnajte ter pustite, da se ohladi. Ohlajeno polento narežite na 15 rezin in jih razprostrite po večjem pekaču. Na vsako rezino polente položite rezino gorgonzole in postavite za 15 minut v na 190 stopinj Celzija ogreto pečico, da se sir stopi. Ponudite vroče s kislo smetano.
_________________
www.google.si

trot

Penuše

Penuše so proti mrazu zelo odporne zelnate trajnice, izvirajo iz Evrope in Azije, udomačile pa so se skoraj po vsej Severni Ameriki, Karibskem otočju in Južni Ameriki.

Pri nas raste samoniklo osem vrst penuš, rade imajo vlažna rastišča na travnikih, obrobjih vrtov in v dolinah potokov in rek, velikokrat pa jo imamo nevede tudi na vrtu. Najpogostejše predstavnice penuš so dlakava, grenka, travniška in grenka penuša, penušam podobna pa je tudi vodna kreša, ki raste v vodi, ima večje liste in jo lahko nabiramo tudi pozimi. Nabiramo najprej cele mlade rastline, potem pa posamezne liste, poganjke in cvetove, ki so precej majhni in beli. Pri nabiranju penuš bodimo pozorni na rastišče, tako da jih ne trgamo na vsakem močno pognojenem travniku. Vodna kreša naj bo deležna še večje pozornosti; nabiramo jo le v brezhibno čistih vodah in jo pred pripravo kljub temu še dodatno operemo. Penuše in njihova semena včasih prodajajo tudi v zeliščnih vrtnarijah povezane v šopke, lahko pa jih tudi gojimo na vrtu. V plastični vrečki in v hladilniku se ohranijo štiri do pet dni, medtem ko si s sušenjem in zamrzovanjem ni vredno beliti glave, saj jo je možno v naravi dobiti skoraj vse leto. Penuše in vodno krešo uporabljamo podobno kot rukolo in hren, ki so jim tudi najbolj podobne po okusu. Penuše dodajamo raznim solatam, juham, krompirjevim, ribjim in suhomesnatim jedem.
Lososovi žličniki s penušo
Za 4 osebe potrebujemo: 35 dag dimljenega lososa, 5 dag kisle smetane, 5 žlic sesekljane penuše ali vodne kreše, sol in sveže mlet poper.
V multipraktiku gladko zmeljite meso dimljenega lososa skupaj s kislo smetano. Začinite z drobno sesekljano penušo, soljo in poprom. Dobro premešajte ter z dvema mokrima žlicama oblikujte žličnike in jih polagajte na oprane penuševe liste ter takoj postrezite.

Piščančji koktajl s penušo
Za 4 osebe potrebujemo: 50 dag piščančjega fileja brez kosti, sok pol limone, sol, 4 pesti penuše ali vodne kreše. Za omako: 1 kozarček navadnega jogurta, 2 žlici majoneze, 1 žlico kečapa, 1 žličko gorčice, 1 brizg sojine omake, 1 brizg konjaka, limono in svež koper ali peteršilj za okras.
Piščančje prsi skuhajte v slanem kropu. Kuhane ohladite v ledeno mrzli vodi. Za omako zmešajte vse sestavine. Kozarce za koktajl obložite z opranimi penuševimi listi, v vsakega dajte eno žlico omake, po njej razdelite na trakove narezane piščančje prsi in jih prelijte s preostankom omake. Okrasite z limono in vejicami kopra ali peteršilja ter takoj postrezite.

Tunin file s penušinim pestom
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg tuninega fileja, olje, 15 dag sveže penuše ali vodne kreše, 3 žlice pinjol ali orehov, ekstra deviško oljčno olje, 6 žlic parmezana, sol in sveže mleti poper.
Tunin file narežite na rezine, solite in jih z obeh strani specite na vročem olju. Medtem v električnem mešalniku (ali možnarju) zmeljite pinjole in grobo nasekljano penušo, dodajte nariban parmezan in prilijte toliko ekstra deviškega oljčnega olja, da dobite gladko, kremasto omako. Po okusu jo solite in popoprajte ter jo prelijte preko pečenih lososovih filejev in postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

Mlačna svinjska ribica na penuši
Za 4 osebe potrebujemo: 50 dag svinjske ribice, malo olja, 20 dag penuše ali vodne kreše, 30 dag paradižnika češnjevca, 8 dag parmezana, 4 žlice ekstra deviškega oljčnega, olja 3 žlice balzamičnega kisa, sol in sveže mleti poper.
Svinjsko ribico začinite s soljo in poprom ter jih na vročem olju v pokriti posodi specite in ohladite na 40 stopinj Celzija. Penušo čistite, operite in dobro odcedite, zložite jo na velik ovalen krožnik in posujte s četrtinami češnjevca. pokapajte z oljčnim oljem in balzamičnim kisom ter solite in popoprajte. Solato obložite z rezinami svinjske ribice, potresite z naribanim parmezanom in takoj postrezite, najbolje s svežim kruhom ali toastom.
_________________
www.google.si

trot

Boraga - boreč

Boraga ali boreč ljudi spravlja v dobro voljo, odganja malodušnost in zaskrbljenost, tolaži ter opogumlja. Izvira iz Sirije. Arabci so ga prinesli v Španijo, od koder se je razširil po vsem Sredozemlju. Je do pol metra visoka rastlina z žametastimi sivo zelenimi listi in zvezdastimi živo vijoličastimi cvetovi, ki s svojim nektarjem privabljajo čebele. Mladi listi imajo prijeten kiselkast okus, njihov vonj pa je podoben vonju kumar. Za prehrano nabiramo liste rastlin, ki še nimajo razvitih cvetnih popkov. Starejši listi otrdijo in postanejo hrapavi. Iz listnih pazduh velikih grmov borage zrastejo vedno znova nežni mladi poganjki. Uživamo pa tudi lepe nebesno modre cvetove. Listi in cvetovi hitro ovenijo, zato jih naberemo, tik preden jih uporabimo. Sušenje in shranjevanje v olju ali kisu pri boragi ne pride v poštev, lahko pa jo zamrzujemo kakor špinačo. Zamrznemo pa lahko tudi cvetove; v vsak predalček za led denemo po en cvet in ga zalijemo z vodo, potem ledeno kocko s cvetom postrežemo v limonadah. Boraga je izrazita solatna dišavnica. Cvetove potresemo po solatah, juhah ali garniranih jedeh. Kristalizirane uporabimo za krašenje tort. Listi imajo rahel hladen okus po kumarah, zato jih dajemo v mrzle pijače. Z drobno sesekljanimi potresemo solate, jogurte, mladi sir, vloženo zelenjavo ali sendviče. Kuhamo jih v juhi in jih dodajamo jedem s špinačo. Odlično obogatijo okus nadeva raviolov.
Boragina juha s krompirjem
Za 5 oseb potrebujemo: 2 žlici oljčnega olja, 3 stroke česna, 1 grobo sesekljano čebulo, 1,2 l mesne juhe, 40 dag olupljenega in na kocke narezanega krompirja, 1 žlico moke, 1,5 dl sladke smetane, 40 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, sol in sveže mlet poper.
V večji kozici segrejte oljčno olje in na njem 5 minut pražite čebulo in na kolobarje narezan česen. Zalijte z juho, dodajte krompir in kuhajte dvajset minut. Dodajte sesekljano borago in sladko smetano, v katero ste vmešali moko. Med mešanjem dobro prevrite, solite in poprajte po okusu, kuhajte še nekaj minut in postrezite.

Rižota z borago in pršutom
Za 4 osebe potrebujemo: 1 majhen por, 2 stroka česna, 15 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, 2 žlici masla, 40 dag riža arborio, 1 l mesne juhe, 1 paradižnik, 10 dag pršuta, sol.
V večji kozici razpustite polovico masla, na njem popražite očiščen in na kockice narezan por ter sesekljan česen. Dodajte riž in polovico oprane in drobno narezane borage. Postopoma prilivajte juho, vedno ko se ta vpije, in mešajte. Ko riž postane že skoraj čisto mehak, dodajte opran in drobno narezan paradižnik, na rezance narezan pršut in preostalo maslo. Premešajte, še malo podušite, solite po potrebi in primešajte še preostalo drobno narezano borago. Takoj postrezite z naribanim parmezanom ali drugim trdim sirom ter potresite s cvetovi borage.

Piščančji file v omaki iz borage
Za 4 osebe potrebujemo: 80 dag piščančjega fileja brez kosti, 2 žlici oljčnega olja, 3 mlade čebulice, 15 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, 2 stroka česna, 5 žlic vode, 2 žlici pinjol in 1 žlico limoninega soka, sol.
Na štedilnik postavite ponev in v njej segrevajte oljčno olje. Piščančji file narežite na rezine, ga solite in poprajte ter na vročem olju z obeh strani opecite. Zložite rezine na krožnik in postavite v na 70 stopinj Celzija ogreto pečico. Na preostalem olju prepražite pinjole, dodajte na kolobarje narezano čebulo in česen ter pražite še nekaj minut. Dodajte še sesekljano borago in ribjo juho ter vse skupaj počasi dušite še nekaj minut. Tako pripravljeno omako zmiksajte v mikserju in jo začinite s soljo, poprom in limoninim sokom. Ribje fileje preložite na 4 krožnike ter jih prelijte z omako. Zraven se zelo prileže kuhan slan krompir ali riž.

Solata z borago, škampi in gorgonzolo
Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag mlade zelene solate, 15 dag mladih boraginih listov, 30 dag repkov škampov ali kozic, 2 žlici oljčnega olja, 10 dag gorgonzole, 2 žlici kisa, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici vode in sol.
V ponvi segrejte oljčno olje in na njem na hitro popražite škampove repke. Stresite jih na očiščeno zeleno solato in borago, ki ste jo drobno narezali in prelijte z gorgonzolnim dresingom, ki ga pripravite tako, da s paličnim mešalnikom zmešate na kocke narezano gorgonzolo, kis, kislo smetano in sol. Okrasite z boraginimi cvetovi in takoj postrezite.
_________________
www.google.si

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli