trot
Administrator foruma
Pridružen/-a: 15.12. 2006, 15:34
Prispevkov: 15166
|
 Objavljeno: 15 Nov 2007 09:20 Naslov sporočila: |
 |
|
Najdražji prijatelji včasih prenašajo bolezni .......
Imate skoraj najraje na svetu vašega ljubljenčka? Ste že kdaj pomislili, da lahko, če se zgodi črn scenarij, ravno po zaslugi vašega najljubšega štirinožca zbolite?
Zoonoze so bolezni, ki se prenašajo z divjih ali domačih živali na človeka in obratno – s človeka na živali (to je reverzna zoonoza). Med zoonoze spada nekaj "samo" nadležnih in neprijetnih, a tudi nekatere zelo hude bolezni. Glavni dejavnik, ki prispeva k pojavu novih povzročiteljev zoonoz pri človeku, so pogostejši in intenzivnejši stiki med ljudmi in divjino, kar je posledica prodiranja ljudi v neraziskana, še neposeljena okolja, pa tudi vstopanja divjih živali na območja, kjer živi človek. Ptičja gripa in vročica zahodnega Nila sta se z divjih živali prenesli na človeka prek domačih živali. Še zlasti veliko tveganje pomenijo ptice in netopirji, ki so zelo gibljivi in se brez težav prebijejo v bližino ljudi.
Bolezen mačje opraskanine
Božanje in igranje z mačkami je - vsaj ko gre za mladičke - nemalokrat povezana z manjšimi praskami. Vsaka sled mačjega kremplja na koži seveda ni nevarna, a zaplet je možen. Bolezen mačje opraskanine povzroča bakterija Bartonella henslae. Zbolijo večinoma mlajši od 21 let. Bolezen se prenaša z mačjo opraskanino, ugrizom in celo lizanjem, zato je razumljivo, da pogosteje zbolijo otroci, ki se več igrajo z živalmi.
Preventiva: bolezen je razmeroma redka in blaga, zato "krivo" mačko lahko obdržite. Otrokom povejte, da se z mačko igrajo nežno in si nato umijejo roke. Neznane in potepuške muce pa raje glejte od daleč.
Mikrosporija (mačja bolezen)
Gre za glivično obolenje, ki ga večnoma prenašajo psi in mačke. Za mikrosporijo obolelo žival pri zlahka prepoznamo - koža okrog gobčka se lušči, v kožuhu so okrogla območja brez dlake oziroma pa je ta znatno krajša od okoliške.
Preventiva: svojega ljubljenčka si natančno oglejte. Če radi božate tuje ljubljenčke, velja enako. Po stiku z živaljo si vedno dobro umijte roke. Obolelo žival pa peljite k veterinarju.
Psitakoza (ornitoza, "papagajska vročica")
To je blaga okužba, podobna gripi, ki jo povzroči chlamidia psyttacű, bakterija iz rodu klamidij. Bolezen se na človeka prenese s ptic - prenašajo jo divje in domače ptice, z njo pa lahko okužijo papagaje, kanarčke, golobe, piščance, race in vrane. Od stika z bolno ptico do pojava bolezenskih znakov lahko mine od tri dni do več tednov. Bolna ptica je zaspana, se trese, hujša, ima težave z dihanjem in drisko. Toda ptice so lahko brez bolezenskih znakov in bolezen samo prenašajo, obolijo pa veliko kasneje, v stresnih situacijah - med valjenjem jajc, podaljšanim transportom, bivanjem v prepolnih kletkah ...
Kužne ptice izločajo bakterijo z blatom, izcedkom iz dihal in urinom. Ljudje bakterije vdihnejo v obliki aerosola. Možen je tudi neposreden stik s kljuna na usta, z dotikanjem ptičjih izločkov in pri poškodbi, ki jo na koži ljudi povzroči ptičji kljun. Prenos s človeka na človeka je izredno redek.
Preventiva: nekateri ljudje pticam izpostavljeni poklicno. A obvezno naj velja: nič kljunčkanja! Živali naj bodo v primerno velikih, očiščenih in zračnih kletkah ter primerno hranjene.
Steklina (rabies)
Steklina je virusna bolezen osrednjega živčevja pri sesalcih. Pri ljudeh, ki niso bili cepljeni, je skoraj neizogibno smrtna, a cepljenje takoj po okužbi, pred pojavom simptomov, še lahko ustavi prodiranje virusa. Povzročitelj je Lyssavirus, s katerim se lahko okuži večina živali in ga prenese na človeka. Največje tveganje za ljudi predstavljajo okuženi netopirji,
rakuni, dihurji, lisice, veverice, psi in mačke. Stik med divjimi in domačimi živalmi pospeši širjenje okužbe. Virus je najti v slini okužene živali, ki se obnaša nenavadno, napadalno, provokativno. Do prenosa lahko pride tudi z vdihavanjem aerosola, ki vsebuje virus.
Prva pomoč po ugrizu: s suho gazo ali krpo obrišite slino radialno stran od ugriza. Nato vse območje, tudi rano, temeljito sperite z milom in tekočo vodo. Območje sterilno pokrijte in se pojdite k zdravniku. Če poznate lastnika živali, ki vas je ugriznila, ga prosite za kopijo potrdila oziroma izkaznice o cepljenju, ki ga pokažite zdravniku.
Preventiva: izogibajte se domačim in tujim živalim, ki se neobičajno obnašajo. Če imate štirinožnega ljubljenčka, poskrbite, da bo redno cepljen proti steklini. Če vas je ugriznila neznana/necepljena žival, vas bodo preventivno cepili v antirabični ambulanti.
Seznam najpogostejših zoonoz: antraks (vranični prisad), ptičja gripa, bruceloza, borelija, virozna borna, bubonska kuga, komplila bakterijska okužba, chagasova bolezen, creutzfeld-jacobsova bolezen (BSE ali bolezen norih krav), hemoraška vročica, denga, virus ebola, ehinokokoza, korejska hemoraška vročica, vročica Labrea, vročica Lassa, lajšmanjaza, leptospiroza, histerioza, okužba z marburgovim virusom, opičji virus B, mikrosporija (mačja bolezen), virus nipae, očesna larva migrans, ornitoza (psitokoza), vročica Oropouche, vročica Q, psitakoza (ornitoza, papagajska vročica), kuga, steklina, vročica Rift Valley, tivica conis, salmoneloza, sodoku, toksoplazmoza, tifus in druge infekcijske bolezni, hemoraška vročica Venezuela, visceralna larva migrans, rumena vročica.
Možen kandidat za to kategorijo je tudi SARS (raziskujejo možnosti prenosa prek mačk). Tudi HIV, prehlad in tuberkuloza so se najverjetneje najprej pojavili pri živalih in se kasneje prenesli na človeka. Za ošpice, rdečke, gripo in davico pa ni dvoma, da so človeka dosegle s pomočjo živali.
Otroke naučite, da si po stiku z živalmi umijejo roke |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
