Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
trot Administrator foruma
Pridružen/-a: 15.12. 2006, 15:34 Prispevkov: 15166
|
Objavljeno: 16 Jul 2009 06:06 Naslov sporočila: Nevarni piki žuželk / insekti /itd |
|
|
Kaj storiti, ko piči čebela?
Piki žuželk (ose, čebele, obadi, ...) sami po sebi niso nevarni. Nevarni postanejo, če oseba po piku doživi hudo alergijo, kar lahko vodi v smrt. Do hude alergične rakcije pride, če smo alergični na pike žuželk, če nas piči veliko število žuželk ali če nas piči v grlo. V takih primerih je nujen prevoz v najbližjo zdravstveno ustanovo.
Znaki alergije:
oteklina na mestu vboda, koprivnica (spremembe na koži enake tistim, ko nas opeče kopriva)
srbečica
otežkočeno dihanje
pordela, topla koža
znižan srčni utrip
padec v krvnem pritisku
nezavest
Nevarni piki žuželk-1
Nevarni piki žuželk-2
_________________ www.google.si
Nazadnje urejal/a trot 16 Jul 2009 06:24; skupaj popravljeno 2 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
trot Administrator foruma
Pridružen/-a: 15.12. 2006, 15:34 Prispevkov: 15166
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
trot Administrator foruma
Pridružen/-a: 15.12. 2006, 15:34 Prispevkov: 15166
|
Objavljeno: 16 Jul 2009 06:29 Naslov sporočila: |
|
|
----PIKI ----
Nekaj hitrih nasvetov iz domače lekarne:
Soda bikarbona
Če imate doma sodo bikarbono, jo vzemite eno žlico, dodajte nekaj kapljic vode in zmešajte, da dobite gosto zmes. To takoj nanesete na mesto pika ali vboda in pustite delovati nekaj časa.
Limonin sok
Limonin sok bo zmanjšal oteklino in omilil nadležno srbenje po piku komarja. Nekaj kapljic limoninega soka stisnite na mesto pika in nežno vtrite v kožo. Po potrebi ponovite.
Surov krompir
Surov krompir naribajte ali narežite na tanke kolobarje. Obložite z njim mesto pika komarja ali čebele (pred tem odstranite njeno želo). Pustite delovati nekaj časa.
Jabolčni kis
Jabolčni kis deluje zdravilno predvsem pri piku ose. Na mesto pika položite obkladek iz jabolčnega kisa. Ta bo rano hladil in zmanjšal oteklino.
Čajevec in sivka
Eterično olje čajevca in sivke lahko damo direktno na kožo. Obe olji pomagata pri piku komarjev, čebel, klopov, os in drugih insektov. Kapljico ali dve dajte na mesto pika in nežno vmasirajte v kožo.
Peteršilj
Pri piku čebele ali komarja pomaga tudi peteršilj. Naberite šopek peteršilja in ga zmečkajte v roki, nato ga položite na mesto pika. Ublaži srbenje in prepreči oteklino.
Zemlja
Pik čebele bo ublažila zemlja, še najbolje glina. Če otroka piči čebela in nimate pri sebi ničesar, lahko uporabite zemljo. Položite jo na mesto pika in počakajte nekaj minut. Zemlja bo hladila rano in preprečila oteklino. Glina tudi vsrka strup.
_________________ www.google.si |
|
Nazaj na vrh |
|
|
trot Administrator foruma
Pridružen/-a: 15.12. 2006, 15:34 Prispevkov: 15166
|
Objavljeno: 16 Jul 2009 06:30 Naslov sporočila: |
|
|
ALERGIJE NA PIKE ŽUŽELK (čebel, os, sršenov)
Dajem nekaj napotkov, ki znajo koristiti.
Kaj je alergija po piku žuželke?
Alergija po piku žuželke je imunsko dogajanje, ki je posledica reakcije med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi specifičnimi protitelesi. Pri prvem piku določene žuželke alergija ni možna. Dovzetni posamezniki se takrat senzibilizirajo, tvorijo se specifična protitelesa, ki se vežejo na posebne celice imunskega sistema (mastocite). Ob naslednjem piku se strup veže na protitelesa, kar ima za posledico sproščanje mediatorjev iz mastocitov. Mediatorji delujejo na gladko mišičje v žilah, bronhijih, prebavilih ter povzročajo simptome alergijske (preobčutljivostne) reakcije.
Katere žuželke povzročajo alergijo?
V našem okolju povzročajo alergijo strupi kožekrilcev, med katere uvrščamo čebele, čmrlje, ose in sršene. Alergije za strupe ostalih žuželk (npr. obadov) so izjemno redke. Čebele in čmrlji imajo podoben strup, med sabo podobna sta tudi strupa ose in sršena. Samo čebela pusti želo na mestu pika. Piki os in sršenov so pogostejši poleti in jeseni, piki čebel so možni skozi vse leto, celo v toplejših zimskih dneh.
Kakšni so alergijski pojavi po piku žuželke?
Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo v lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu (npr. na ustnici, veki, ušesu). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do 1 ure.
Ali je vsaka neprijetnost po piku alergija?
Vsaka neprijetnost po piku žuželke ni alergija. Strup žuželk vsebuje biogene amine in beljakovine, zato je pik vedno boleč. Na mestu pika lahko nastane manjša vnetna reakcija, koža pordeči in oteče. Pri piku večjega števila žuželk se lahko v telo vnese takšna količina strupa, da pride do zastrupitve. O alergiji govorimo samo, ko pri senzibilizirani osebi pride do simptomov, ki so posledica vezave strupa na specifična protitelesa.
Kaj je sistemska in nevarna reakcija po piku?
Sistemska in nevarna je alergijska reakcija takrat, ko se po piku simptomi pojavijo po celem telesu. Nevarna je težka sistemska preobčutljivostna reakcija, pri kateri so prizadeta dihala in obtočila.
Katere stopnje sistemske reakcije poznamo?
Sistemske preobčutljivostne reakcije v grobem razdelimo na lahke in težke. Natančnejša je razdelitev sistemskih reakcij v štiri stopnje. Za prvo stopnjo je značilna prizadetost kože (srbenje, rdečina, koprivnica), za drugo stopnjo prizadetost globljih slojev kože in sluznic (angioedem oziroma oteklina). Posebno nevarno je, če oteklina prizadene sluznico grla. Prvi dve stopnji uvrščamo med lažje sistemske reakcije. Za tretjo stopnjo je značilna prizadetost dihal (dušenje), za četrto pa prizadetost obtočil (omotičnost, anafilaktični šok). Tretjo in četrto stopnjo uvrščamo med težke in nevarne preobčutljivostne reakcije. Vsaki stopnji so lahko pridruženi alergijski očesni ali nosni simptomi: pordele oči, solzenje, zamašen nos, izcedek iz nosu, srbenje oči in nosu. Pri nekaterih bolnikih je poudarjena simptomatika v prebavilih; pojavijo se bruhanje, krči in driska.
Kako sami ravnamo po piku?
Bolniki, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika. Po piku čebele je potrebno odstraniti želo, ker s tem zmanjšamo količino vnesenega strupa.
Bolniki, ki so kdaj že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo ob ponovnem piku zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč (2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida).
Kdaj moramo nemudoma k zdravniku?
Ko se po piku žuželke (ne glede na to, ali je bolnik zaužil tablete seta za samopomoč ali ne) razvijajo simptomi druge do četrte stopnje sistemske preobčutljivostne reakcije, je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč.
Kdaj k alergologu?
Pregled pri alergologu svetujemo bolnikom, ki so po piku kožekrilca doživeli simptome preobčutljivostne reakcije.
Kako ugotovimo nevarnost težje reakcije v prihodnosti?
Pri bolnikih, ki so že doživeli sistemsko preobčutljivostno reakcijo, težje reakcije ob naslednjem piku ni moč napovedati. Torej so pravzaprav ogroženi vsi bolniki, pri katerih dokažemo preobčutljivost oziroma alergijo za strup žuželke. Alergijo dokazujemo s kožnimi vbodnimi testi s strupom žuželk in določanjem specifičnih protiteles proti strupu žuželk v krvi, v nadaljevanju diagnostičnega postopka opravljamo tudi intradermalne teste s strupom žuželk in laboratorijski test aktivacije bazofilcev.
Kako nam zdravnik svetuje za naprej?
Vsi bolniki, ki so doživeli preobčutljivostno reakcijo po piku kožekrilca, se morajo izogibati situacijam, v katerih je možnost pika velika. Svetujemo tudi opremljenost s setom za samopomoč. Ta vsebuje 2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida, pri bolnikih, ki so po piku že doživeli izgubo zavesti, pa tudi adrenalin v avtoinjektorju. Ob ponovnem piku mora bolnik zaužiti vse štiri tablete naenkrat. Če postane omotičen, si mora injicirati adrenalin. Če se kljub uporabi seta za samopomoč prično razvijati simptomi preobčutljivostne reakcije, je nujno poiskati zdravniško pomoč.
Kdaj zdravnik odloči, da je potrebna specifična imunoterapija?
Specifično imunoterapijo svetujemo bolnikom, ki so po piku doživeli težjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ob kateri bolnik oteženo diha, čuti prehiter utrip srca, postane omotičen ali celo izgubi zavest. Včasih se za specifično imunoterapijo odločimo tudi pri tistih bolnikih, ki so doživeli lažjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo in so zelo ogroženi za ponovitev pika. Bolnike, ki so preobčutljivi za strup čebele ali čmrlja, zdravimo s čebeljim strupom; preobčutljive za strup ose in sršena pa s strupom ose.
Kaj dejansko je specifična imunoterapija?
Specifična imunoterapija je postopek, pri katerem spremenimo imunski odziv, tako da se ob ponovitvi pika ne razvije sistemska preobčutljivostna reakcija oziroma je ta lažje stopnje. Gre za postopek, pri katerem v telo v obliki podkožnih injekcij vnašamo industrijsko pripravljen strup ose ali čebele. Odmerki so sprva majhni in jih postopno večamo; sprva so razmiki med prejemanjem doz krajši, postopno pa jih daljšamo. Uvodna faza zahteva dvodnevno hospitalizacijo, nadaljevanje je ambulantno. Ob vsakem vnosu alergena v telo obstaja možnost lokalnega ali sistemskega zapleta. Pri bolnikih, ki so med imunoterapijo doživeli zaplet, postopek imunoterapije individualno prilagodimo. Postopek specifične imunoterapije po trenutno veljavni doktrini traja 5 let. Najboljši dokaz, da je bila imunoterapija uspešna, je podatek, da je bolnik ponoven pik prenesel brez zapletov.
S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za pik žuželke?
Bolniki, ki so preobčutljivi za strup žuželke, se morajo izogibati situacijam, v katerih je velika možnost ponovnega pika. Take situacije so: nabiranje cvetočega cvetja, pobiranje odpadlega sadja, hoja po travi brez ustrezne obutve, športne aktivnosti na prostem brez ustreznih oblačil, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, vožnja s kolesom ali motorjem brez uporabe rokavic in čelade. Pri delu na vrtu je potrebno obleči srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, kapo in rokavice. Odsvetujemo uporabo parfumov in dišečih krem za sončenje ter oblačila pisanih barv. Ob približevanju žuželke se morajo bolniki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk naj si skušajo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Preobčutljivi za strup žuželke morajo vedno nositi s seboj set za samopomoč.
Zavarujte se pred piki žuželk
_________________ www.google.si
Nazadnje urejal/a trot 16 Jul 2009 06:42; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
trot Administrator foruma
Pridružen/-a: 15.12. 2006, 15:34 Prispevkov: 15166
|
Objavljeno: 16 Jul 2009 06:40 Naslov sporočila: |
|
|
KLOPI
Klopi so zelo občutljiva bitja. Zimo prespijo, aprila pa se zbudijo in začnejo svoj nevarni pohod. Njihova aktivnost je odvisna od zunanje temperature. Najbolj so aktivni ravno takrat, ko se "zbujamo" tudi mi – maja, junija in julija. Najbolje se počutijo v vlažnih predelih mešanih gozdov do nadmorske višine 600 metrov.
Kako klop ugrizne?
Ugriz klopa ni boleč in ga ne čutimo. Klop pri ugrizu porine svoj "rilček" globoko v kožo in se tam zasidra z dvema kaveljčkoma. Opazimo ga šele, ko se napije krvi. Pri tem se lahko poveča z 1,5 na 6 milimetrov ali več v premeru. Na mestu, kjer vas je mala pošast ugriznila, lahko rahlo srbi. Danes je okuženih več klopov kot nekoč, vsi pa le niso. Klop lahko z ugrizom prenaša virus seroznega meningitisa oziroma meningoencefalitisa in lymsko boreliozo.
Klopni meningitis
Čas od okužbe do pojava prvih simptomov je od sedem do 21 dni. Bolezen poteka v dveh fazah. V prvi fazi, ko je virus v krvi, ima bolnik vročino, glavobol in otrpel tilnik. Po nekaj dneh, ko je bolnik brez vseh bolezenskih znakov, pa sledi druga faza bolezni. Virus se naseli v osrednjem živčevju in povzroča vnetje možganske opne ali možganovine. Z vbodom okuženega klopa vstopi virus v podkožje, kjer se razmnožuje in se preko limfe in krvi prenese do možganskih ovojnic in možganskih celic. Na srečo je večina obolenj blagih in mine brez zdravljenja v nekaj dneh, lahko pa pušča tudi neprijetne posledice. Glavobol je navadno v čelnem predelu, za očmi. Po navadi virusnega meningitisa ni treba zdraviti. Pozdravi se v dveh tednih in ne pušča večjih posledic. Z zdravili lahko blažimo glavobol in nižamo zvišano telesno temperaturo.
Lymska borelioza
Veliko bolj nevarna bolezen, ki jo ravno tako prenašajo okuženi klopi, je lymska borelioza. S povzročitelji lymske borelioze so okuženi klopi po vsej Sloveniji. V nekaterih predelih je okuženih več kot polovica odraslih klopov. Okužba oziroma znaki potekajo v več fazah, ki se lahko raztegnejo v mesece. Če bolezni ne prepoznamo ali je ne opazimo, se nezdravljena nadaljuje. Prvi znak je rdečina kože. Kaže se kot rdečina v nivoju kože, ki na sredini bledi, rdeči rob pa se širi v okolico – to je značilen kolobar, ki je lahko zelo velikih razsežnosti. Rdečina na koži pa ni nujna le na mestu ugriza klopa, lahko se pojavi tudi na drugih delih telesa ali pa jih je celo več.
Zdravljenje z antibiotiki
Bolezen uspešno zdravijo z antibiotikom, posebej če se zdravljenje začne zgodaj. Dokler so prisotne obročaste kožne spremembe, praviloma zadostuje zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet, če pa so že prizadeti živčevje, srce ali sklepi, je pogosto treba dajati zdravila v žilo.
Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepite. Cepijo z dvema dozama v presledku enega meseca in tretjič po 9 do 12 mesecih. Cepljenje se začne jeseni, da je do pomladi dosežena ustrezna zaščita.Kako preprečite ugriz klopa?
Nikar naj vam strah pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, ne vzame veselja do sprehodov po gozdu ali igro. Ob upoštevanju nekaj preprostih nasvetov se boste tej majhni in nevarni živalici lahko izognili.
Otroka in sebe pred vsakim sprehodom po gozdu oblecite v svetla oblačila z dolgimi rokavi in dolgimi hlačami. Nikar ne pozabite na pokrivalo za glavo. Tudi če ste otroka skoraj "zamaskirali", ne pozabite na sredstvo proti klopom, s katerim ga namažite ali posprejajte. Če vas na sprehodu spremlja dojenček v nahrbtniku, ga zaščitite enako, če pa je v vozičku, uporabite za to namenjeno mrežo proti mrčesu.
"Forenzični" pregled
Ko se vrneta z gozdnega potepanja, otroka temeljito preglejte. Najbolj enostavno bo, če ga namesto zvečer stuširate kar po sprehodu. Ko ga pregledujete, naj bo na dobri dnevni svetlobi, pozorni bodite na pregibe, dele za ušesi in na intimnih delih. Če ste nepridiprava našli, ga morate odstraniti celega. Nikar ga ne skušajte izpuliti, ker vam to ne bo uspelo. Njegova glavica bo ostala v koži, ker je zasidran s kaveljčkoma, to pa lahko povzroči vnetje in gnojenje.
Odstranjevanje
Načinov odstranjevanja klopov je več. Položite kazalec na klopa in delajte majhne, hitre krožne gibe tako, da se klop med kazalcem in kožo vrti. Enako lahko delate z ovlaženim kosmom vate. Tako boste z draženjem zadka pri klopu sprožili refleks, pri katerem bo spustil kaveljčka in se sam odlepil.
Uporabite lahko tudi posebno pinceto za odstranjevanje klopov. Klopa primite s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečite. Vendar nikar ne hitite; če ga boste hoteli odstraniti sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane kateri koli del telesa klopa v koži, lahko povzroči ognojitev.
Nekateri poskušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko so klopi prisesani razmeroma kratek čas, manj uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih odkrijemo pozneje in so zariti globoko v kožo.
Zdravnik ni potreben
Zadnje čase so ljudje zelo prestrašeni, kadar najdejo klopa pri sebi ali otroku, zato hitijo k zdravniku, še preden ga poskušajo sami odstraniti. A tudi v ambulantah ne odstranjujejo klopov nič drugače, in če je ob ugrizu že prišlo do okužbe, je tudi zdravniki ne morejo preprečiti. Zato ni potrebno, da obiščete zdravnika, ko klopa odstranite. Pozorni pa bodite na rdečino – kolobar kjer koli na telesu, ne samo na mestu ugriza, ki se lahko pojavi še več tednov pozneje. V takem primeru pa nemudoma k zdravniku!
Previdno na gozdnih poteh, s primerno zaščito lahko še vedno uživate v naravi.
KLOPI-1
KLOPI-2
KLOPI-3 _________________ www.google.si |
|
Nazaj na vrh |
|
|
trot Administrator foruma
Pridružen/-a: 15.12. 2006, 15:34 Prispevkov: 15166
|
Objavljeno: 08 Sep 2009 16:05 Naslov sporočila: |
|
|
Pazite se pikov os.........
Za ljudi, pri katerih se pik ose kaže kot boleča oteklina, so ti nenevarni. Tisti, ki dobijo po piku hudo alergijsko reakcijo, pa morajo nujno poiskati zdravniško pomoč.
Osebam, ki zaradi pika os doživijo anafilaktični šok, pomaga injekcija adrenalina.
Kako se izognete pikom žuželk
- ostanite mirni, če okoli vas letajo ose ali čebele
- ne prijemajte skladovnic drv in trhlih panjev, ker so v njih lahko osja gnezda
- zunaj ne jejte hrane in ne pijte pijač, ki privabljajo čebele
- ne hodite na tržnice in trgovine s sadjem
- ne hodite bosi po travi
- po izletu v naravo natančno preglejte sebe in otroka
- nosite obleko z dolgimi rokavi in dolge hlače nevtralnih barv
- preden se usedete v avto, se prepričajte, da v njem ni čebele ali ose
Alergija na osji pik se kaže tako kot vse ostale anafilaktične reakcije, odvisno od tega, katere stopnje je. Načeloma obstajajo štiri stopnje: srbečica, izpuščaj, dušenje in anafilaktični šok. Večina ljudi tako hudih reakcij, kot je anafilaktični šok, po piku ne dobi, so za žurnal24.si povedali na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo bolnišnice Golnik.
V primeru anafilaktičnega šoka si oseba, ki je alergična, ne more sama nič kaj dosti pomagati, saj do šoka pride v zelo kratkem času (pet minut). Ukrepajo lahko drugi, ki so v tistem trenutku ob njem (po potrebi ga oživljajo, poleg tega morajo nujno poklicati reševalce). V takem primeru tudi zaužitev antihistaminikov v obliki tablet ne pomaga, saj začnejo ti delovati šele v roku pol ure.
Osebi, ki pade v anafilaktični šok, lahko pomaga injekcija adrenalina, ki pospeši srčno frekvenco in dvigne krvni tlak. Takšno injekcijo dobijo na zeleni recept samo tisti, ki imajo najhujšo stopnjo preobčutljivosti.
Če vas piči osa v grlo, vam lahko zaradi lokalne reakcije nastane oteklina, ki ovira dihalno pot. Dajanje ledu na mesto pika sicer pomaga, a je zaradi hitrega otekanja vseeno potrebno poklicati zdravnika, ki bo z intubacijo naredil umetno dihalno pot, so še dodali na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo bolnišnice Golnik.
_________________ www.google.si |
|
Nazaj na vrh |
|
|
trot Administrator foruma
Pridružen/-a: 15.12. 2006, 15:34 Prispevkov: 15166
|
Objavljeno: 08 Sep 2009 16:09 Naslov sporočila: |
|
|
'Zdrav človek preživi 100 pikov'
žrtve pika zaradi zadnjega dogajanja reagirajo čedalje bolj panično. "Celo bolniki z minimalnimi posledicami zaprepadeno sprašujejo, kako bo z njimi."
Kdaj je osji pik lahko smrtonosen in kdaj ne, zdravniki ne vedo povsem natančno. Za alergika je lahko usoden že pik v mezinec, pri nekom, ki ni alergičen, pa lahko smrt nastopi šele, če oso požre, ta pa ga večkrat opika v žrelu.(Prva pomoč ob piku v grlu: vsatavite cevko za dovod zraka da se oseba ne zaduši al mu nižje zarežete na grlu luknjico da pride do zraka če je že oteklina in ni moč vstaviti cevke v nasprotnem primeru je smrt neizbežna zaradi zadušitve)
Od otekline do nastopa smrti
Nekaj pa je le gotovo. "Zdrav človek, ki ne boleha za astmo in ki nima težav s srcem ter ožiljem, lahko preživi do 100 pikov. Seveda ne brez bolečih oteklin," pravi Aberer. Reakcija na pik je odvisna tudi od sestave osjega strupa, ki sestoji iz več toksičnih prvin. "Glede na delež strupov lahko reakcija obsega tako zgolj lažje otekline kot tudi težave z dihanjem, probleme s krvnim obtokom oziroma v najhujšem primeru nastop anafilaktičnega šoka in smrt."
_________________ www.google.si |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Johni Patino
Pridružen/-a: 13.11. 2014, 06:50 Prispevkov: 1 Kraj: London
|
Objavljeno: 13 Nov 2014 06:53 Naslov sporočila: |
|
|
What to do when a bee sting? bites of insects (wasps, bees, horseflies, ...) are not in themselves dangerous. Become a threat if a person experiences a severe sting allergy, which can lead to death. Severe allergic the reaction occurs if we are allergic to insect stings, if we are a large number of insect bite or sting us if the throat. In such cases it is necessary transport to the nearest health institution. Signs of allergy swelling at the injection site, urticaria (skin lesions similar to those when we burn nettle) itch labored breathing flushed, warm skin decreased heart rate drop in blood pressure , loss of consciousness |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|